Društvo Parada ponosa, organizatorica ljubljanskega festivala Parada ponosa, se je kljub uradni prepovedi odločilo za fizično udeležbo na letošnji Paradi ponosa v Budimpešti. Njihova prisotnost v madžarski prestolnici ne bo zgolj simbolna, temveč politično dejanje solidarnosti, upanja in upora proti represiji, ustrahovanju in sistemskemu izbrisu LGBTIQ+ skupnosti.

Kot so sporočili, se bodo na ulice Budimpešte odpravili kot politične zaveznice in zavezniki, ne kot tihe opazovalke in opazovalci. Njihovo dejanje bo odgovor na skrajno konservativno zakonodajo, ki jo je marca letos sprejela madžarska vlada in ki pod krinko »zaščite otrok« prepoveduje javno omenjanje in vidnost LGBTIQ+ identitet. Ta zakon je rezultiral v prvi uradni prepovedi Parade ponosa po več kot dvajsetih letih, a kljub temu ulice Budimpešte ne bodo ostale prazne.

Parada, ki se bo odvila 28. junija, bo v znamenju politične odločnosti, mednarodne podpore in trdne skupnostne vezi. Ob številnih evropskih poslankah in poslancih, predstavnicah nekaterih vlad in aktivistih iz vse Evrope bo na dogodku sodelovala tudi slovenska delegacija, vključno z ministrom za solidarno prihodnost Simonom Maljevcem. Gre za skupen izraz dostojanstva in nasprotovanja uničevanju demokratičnih standardov in človekovih pravic.

»Prišli smo, ker Evropa ne sme molčati, ko so skupnosti izrinjene iz javnega prostora. Prišli smo, ker Ljubljana ne bo tiho, ko LGBTIQ+ osebam jemljejo pravico do obstoja,« so zapisali v izjavi. Ob tem so poudarili, da njihov ponos ni pogojen z dovoljenji oblasti, temveč temelji na svobodi, dostojanstvu in odpornosti. V Budimpešti so bodo srečali z ljudmi, ki kljub vsakodnevni represiji vztrajajo pri vidnosti in svobodi izražanja – z aktivisti, umetniki, politiki, mladimi, ki se upirajo strahu. Skupaj bodo ustvarili novo obliko parade – parado upora, ki ne bo zgolj shod, temveč izraz skupnostne volje po spremembi.

Društvo Parada ponosa je ob tem pozvalo Evropsko unijo k odločnejšemu ukrepanju. Pozdravili so izjavo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je pozvala k preklicu madžarske prepovedi, vendar poudarili, da zgolj besede niso dovolj. Evropske institucije morajo po njihovem mnenju ustaviti financiranje režimov, ki sistematično kršijo temeljne človekove pravice, hkrati pa podpreti mednarodno sodelovanje in solidarnost med LGBTIQ+ organizacijami.

»Naš ponos je mednaroden. Naš boj je skupen. Naša prisotnost je dolžnost,« so zapisali v sklepu. Kot so poudarili, se prava parada ponosa zgodi tudi – in predvsem – tam, kjer ni varno. Tam, kjer je upanje dejanje poguma, in kjer se ponos rojeva iz kljubovanja.

Priporočamo