Oktobra 2021 je državni zbor sprejel novelo zakona o zaščiti živali, s katero naj bi med drugim vzpostavili red pri lastništvu in gojitvi tistih eksotičnih živali, ki so nevarne zaradi velikosti, agresivne narave, neobvladljivosti, izločanja človeku nevarnih strupov ali pa so zahtevne za oskrbo. Nekateri imajo namreč doma majhne krokodile, zelo nevarne strupene kače, nekdo je hotel uvoziti grizlija …
Neizvedljive zakonske novele
Zakonodajalec je glede eksotov določil dve prehodni obdobji: ministra, pristojna za kmetijstvo in za ohranjanje narave, bi morala do 16. oktobra 2022 objaviti seznama dovoljenih in prepovedanih vrst prostoživečih živali, 16. aprila 2023 pa bi oba seznama morala začeti veljati v praksi. A se to še vedno ni zgodilo. Januarja 2022 so sicer imenovali medresorsko delovno skupino za pripravo seznamov dovoljenih in prepovedanih vrst prostoživečih živali. Toda ta po navedbah uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava) dela ni opravila v pričakovanem roku. »Ključni razlogi za to so bili potreba po dodatnem usklajevanju ter pripombe in zahtevki deležnikov,« so nam pojasnili.
Čeprav je bilo že leta 2022 jasno, da novele zakona o zaščiti živali iz leta 2021 v tem delu ni mogoče izvajati, koalicijski poslanke in poslanci, ki so aprila 2023 vložili predlog novih sprememb tega zakona, v praksi neizvedljivih določil o eksotičnih živalih niso odprli. Nasprotno, o njihovi zakonski verziji, sprejeti oktobra 2023, presoja ustavno sodišče. Pobudniki ustavne presoje zakonodajalcu očitajo, da so zdaj dodatno neizvedljivi še nekateri drugi členi zakona o zaščiti živali. Da bi bila farsa še večja, so poslanci opozicijske SDS nedavno v parlamentarni postopek vložili nov predlog sprememb tega zakona. Popraviti ali črtati želijo člene, ki so jih lansko jesen vanj vnesli njihovi kolegi iz koalicije. V neizvedljiva določila o eksotičnih živalih tudi oni ne posegajo.
»Ne pišite neumnosti!«
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je maja lani predlog seznamov dovoljenih in prepovedanih vrst prostoživečih živali z veliko zamudo le poslalo v javno obravnavo. Imetniki in rejci teh živali so nanju odgovorili s 158 pisnimi pripombami. Največ jih je bilo v povezavi s strupenimi kačami, plazilci, velikimi dolgoživimi papigami, ujedami in ribami. Na seznamu prepovedanih živali naj bi bile po njihovem mnenju tudi nekatere povsem nenevarne, na seznamu dovoljenih pa tudi takšne, ki zaradi svoje velikosti niso primerne za hišne ljubljenčke. Tak je denimo zeleni legvan, prav tako zlata ribica, ki po opozorilih zaščitnikov živali sodi med najbolj zlorabljene akvarijske ribe. Je izrazito jatna riba, ki v dolžino zraste do 40 centimetrov, zato je primerna le za velike zunanje ribnike, a jih imajo mnogi v majhnih domačih akvarijih. Nekateri jih celo neodgovorno izpuščajo v okolje in s tem rušijo biodiverziteto.
»Seznam dovoljenih vrst je pomanjkljiv in sestavljen zelo nestrokovno. Je kar nekaj, zmazek po domače. Predvsem na področju akvaristike na njem manjkajo nekatere ribe, ki jih gojijo kot hobi, in kot takšne ne pomenijo nevarnosti za človeka ali okolje. Po drugi strani na njem najdemo vrste, ki bi morale biti zaradi specifičnih potreb prepovedane,« je v svojem pisnem komentarju zapisal eden od kritikov. »Pri akvaristiki ste povsem udarili mimo, vključite strokovnjake, ne pišite neumnosti!« je napisal drugi kritik, tretji pa: »Na seznamu prepovedanih vrst so ribe, ki so majhne in preproste za gojenje, na seznamu dovoljenih pa je tudi riba, ki zraste dva metra. Kdorkoli je sestavil seznama, ne ve, kaj dela.«
Svarila tudi iz tujine
Poznavalcem plazilcev ni jasno, kakšne kriterije so uporabili sestavljalci seznamov, da so največjega udava (Boa constrictor) dovolili, druge, manj nevarne in manj zahtevne pa prepovedali. Enako je pri pitonih. Manjši in nezahtevni so na listi prepovedanih, največji pa ne. Kritiki so tudi opozorili, da je eksotičnih živali v Sloveniji res veliko, ker pa niti seznam dovoljenih vrst niti seznam prepovedanih večine sploh ne zajameta, so ocenili, da bo učinek nasproten temu, kar je zakonodajalec želel doseči. Ljudje bodo eksotične živali še naprej gojili, vendar na skrivaj in brez veterinarske oskrbe.
Prispele so tudi pripombe gojiteljev eksotičnih živali iz Hrvaške in Madžarske, ki zaradi prodaje, parjenja, izmenjave živali ali razstav prek Slovenije s svojimi eksoti pogosto potujejo v druge države članice EU. Tam prepovedi, kakršno želi uvesti Slovenija, ne poznajo. Pristojne zato pozivajo, naj razširijo seznam dovoljenih vrst, da bo primerljiv z drugimi državami, ali pa zakon popravijo tako, da bo tranzit živali, ki bodo v Sloveniji prepovedane, izvzet iz te prepovedi, sicer jim bodo lahko eksotične živali, ki so v drugih državah dovoljene, na poti skozi Slovenijo zasegli. Če se bo to dogajalo, so zažugali z odškodninskimi zahtevki in pritožbami na sodišče EU.
