Oblasti so se odpovedale ideji, da bi poškodovane pri adrenalinskih športih in drugih tveganih prostočasnih dejavnostih v prihodnje udarili po žepu. V predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni več pravne podlage, ki bi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v takih primerih omogočila uveljavljanje povračila stroškov zdravljenja. Predlogu je ta teden pritrdila vlada, državnemu zboru pa ga je poslala v obravnavo po nujnem postopku.
Prvotno so v zdravstvenem resorju ocenjevali, da je pri posebej tveganih dejavnostih utemeljeno pričakovati lastno zavarovanje ali kritje zdravljenja iz drugih virov. Predlog, ki je bil v javni obravnavi, je možnost zahteve po povračilih predvidel tudi za nekatere primere, ko je posameznik povzročil nesrečo. Na ta del predloga so letele številne kritike. Pomisleke so imeli tudi na ZZZS. Ministrstvu za zdravje so sporočili, da sicer podpirajo prizadevanja države za večjo ozaveščenost in odgovornost zavarovancev za lastno zdravje. Ne podpirajo pa rešitev, ki v sistem obveznega zavarovanja vnašajo spremembe brez tehtnega premisleka o njihovih posledicah, so zapisali. Tovrstne spremembe bi bilo treba po oceni ZZZS posebej pretehtati tudi zato, ker odpirajo vrata za prihodnje primere poškodb in bolezni, ki bi bile dejansko izključene iz solidarnostnega sistema obveznega socialnega zavarovanja.
Medtem ko so nekateri podpirali predlagano ureditev oziroma so se celo zavzeli za razširitev na okoliščine, kot so kajenje, alkoholizem in debelost, so ji drugi v celoti nasprotovali, ugotavljajo na ministrstvu za zdravje. Za umik so se odločili zato, ker v Sloveniji še ni zakona, ki bi urejal prostočasne dejavnosti s povečanim tveganjem, so navedli. Spomnimo, da je bila ta okoliščina znana že pri pripravi prvotnega predloga.
Večja vloga državnega proračuna
Novela, o kateri bodo odločali poslanci, financiranje nekaterih obveznosti zdravstvene blagajne prenaša na državni proračun. Podrobneje je predvidela pogoje za imenovanje generalnega direktorja in članov skupščine ZZZS. Na zdravstveni blagajni bodo morali pri načrtovanju izdatkov obveznega zdravstvenega zavarovanja upoštevati trende pri zdravstvenem stanju prebivalstva, pristojnosti ZZZS pri nadzoru pa se širijo. S tem se bo krepila odgovornost izvajalcev do zavarovancev in celotnega zdravstvenega sistema, napovedujejo na ministrstvu za zdravje. Spremembe bodo po njihovi oceni zagotovile tudi, da bodo javna sredstva porabljena smotrno, učinkovito in v skladu z medicinskimi smernicami.
Novela uvaja tudi plačilo pavšalnega prispevka za otroke iz proračuna. Ukinja pa kategorijo zavarovancev kmetov, ki so se vključili zgolj v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja brez hkratne vključitve v druga obvezna socialna zavarovanja. Za kmete, ki so prostovoljno vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obenem ukinjajo možnost izbire ožjega obsega pravic.
Česa v predlogu ni
Aktualni predlog je, kot smo že poročali, povezan z načrtom za okrevanje in odpornost oziroma s pogoji za koriščenje sredstev evropskega mehanizma za to področje. Napovedi o nadomeščanju obveznega zdravstvenega prispevka – trenutno gre za 37,17 evra na mesec – s pravičnejšo rešitvijo omenjena novela ne uresničuje. Ker šteje v davčno olajšavo, je obvezni prispevek ugodnejši za premožnejše.
Novela se prav tako ne dotika košarice pravic, čeprav je ustavno sodišče že leta 2014 izpostavilo, da je določitev pogojev za uveljavljanje pravice do zdravstvenega varstva po ustavi izrecno določena v zakonu. Takrat se je opredeljevalo do primera bolnika, ki je odšel na zdravljenje raka prostate v Avstrijo, na prekoračenje ustavno dopuščenega podzakonskega urejanja pravic do zdravstvenega varstva pa je opozarjalo tudi pri kasnejših presojah.
