Vlada je v osnutku novele zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je krovni upravljalec kapitalskih naložb države, sprva načrtovala, da mu bo v upravljanje prepustila tudi Holding Kobilarna Lipica, nad katerim bedi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), vendar si je zadnji trenutek premislila. Koalicijski poslanci in poslanke so, ko je bil zakon v parlamentarni obravnavi, z vloženim dopolnilom Lipico izločili iz njega. Tako bo državna kobilarna, ki od septembra 2018 sodi pod novoustanovljeni Holding Kobilarna Lipica, še naprej v pristojnosti MGRT.
Finančni minister Klemen Boštjančič je zamisel o prenosu Lipice pod SDH utemeljil s stališčem svojega ministrstva, ki ga je kasneje posvojila tudi vlada, da ministrstva niso optimalni upravljalci gospodarskih družb. »Mi smo bili precej kritični do upravljanja Kobilarne Lipica,« je v državnem zboru poudaril minister Boštjančič. Toda po »pestrih pripombah številnih deležnikov, civilne družbe, lokalnih skupnosti, tudi poslank in poslancev«, kot se je izrazil Matevž Frangež, državni sekretar na MGRT, si je prvi državni finančnik premislil. Očitno je doumel, da je Kobilarna Lipica kulturni spomenik izjemnega pomena za državo, zato skupaj s Holdingom Kobilarna Lipica, katerega odvisna družba je, ostaja v pristojnosti gospodarskega ministrstva.
Je pa MGRT dobil zahtevno domačo nalogo. V treh mesecih mora v sodelovanju z vsemi relevantnimi resorji, deležniki, zaposlenimi, lokalnimi skupnostmi ter strokovnjaki za konjerejo, konjeništvo, kulturno dediščino in korporativno upravljanje, pripraviti analizo sedanjega upravljalskega modela. Poskrbeti mora tudi za ustrezne spremembe zakona o Kobilarni Lipica, ki je zadnjo novelo doživel pred štirimi leti, ko so kobilarno in večnega izgubarja – Lipico Turizem – prenesli pod novoustanovljeni holding, pod okriljem katerega turizem še naprej ustvarja izgubo. Na MGRT so se zavezali, da bodo vpeljali zakonsko določeno vlogo SDH pri postopkih akreditiranja, korporativnega poročanja in nadzora Holdinga Kobilarna Lipica. »Po približno pol leta bomo še enkrat preverili, ali se je učinkovitost te družbe izboljšala,« je napovedal minister za finance Klemen Boštjančič.
Lipice ne dajo
Nenavadno je, da so vladne stranke to, da se v Lipici prepleta več dejavnosti, ki so zelo pomembne za razvoj slovenskega turizma, vzrejo lipicancev in jahalni šport, spoznale šele, ko je bil vladni predlog novele zakona o SDH že v državnem zboru. Kaže, da je bila tako kot selitev družbe Slovenski državni gozdovi pod SDH tudi to solo akcija finančnega ministrstva. Na gospodarskem ministrstvu so nam namreč pojasnili: »Prizadevali smo si, da zaradi vloge, ki jo ima Kobilarna Lipica kot kulturni spomenik državnega pomena, tam ostane dosedanji način upravljanja. Vlada se tako ni odločila za njen prenos na SDH.« Napovedali so tudi: »Šli bomo v spremembo krovnega zakona o Kobilarni Lipica, vendar ne zato, da bi jo prenesli na SDH, pač pa zaradi še boljšega delovanja kobilarne in njenih dejavnosti.«
Dr. Klemen Turk, predsednik strokovnega sveta Združenja rejcev lipicanca Slovenije, je bil slaba tri leta, v času, ko so Lipico preoblikovali v holding, tam vodja konjereje in konjeništva. »Nobenega argumenta ni bilo, zakaj bi bilo dobro Kobilarno Lipica prenesti pod SDH in zakaj je sedanji način upravljanja slab,« nam je dejal. Na vprašanje, zakaj je tudi sam nasprotoval načrtovanemu prenosu Lipice pod SDH, nam je Klemen Turk odvrnil: »To je enako, kot če bi dali pod SDH Narodno galerijo in vse njene umetnine, ki bi jih lahko v tem primeru prej ali slej prodali. Kobilarna Lipica ni klasično podjetje, od katerega se pričakuje, da ustvarja dobiček. Njeno bistvo sta upravljanje kulturnega spomenika in vzreja konj.«
Bliža se Unescova
zaščita reje lipicancev
Unesco naj bi 3. decembra, torej čez slab mesec, potrdil nominacijo več držav za vpis reje lipicancev na svoj reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. »Če bi Kobilarno Lipica prenesli pod SDH, bi bil to verjetno edini kulturni spomenik posebnega pomena pod Unescovo zaščito, ki bi moral delati za profit,« je kritičen strokovnjak za konje Klemen Turk. Dodajmo, da je bila pobudnica projekta Unesco prav Slovenija, ki je nominacijo oddala v imenu osmih držav, v katerih so kobilarne in rejska združenja lipicancev. Poleg Slovenije so to še Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Madžarska, Italija, Romunija in Slovaška. Klemen Turk je poudaril, da v tem primeru ne gre za zaščito konj, ampak za zaščito tradicionalnih znanj in spretnosti, potrebnih za rejo lipicancev in za delo z njimi. »Potrebovali bi šolo za jahače, konjarje, podkovske mojstre … Vse to so deficitarni poklici tudi drugod v Evropi, ne le v Sloveniji,« je pojasnil Turk. Meni tudi, da Unescova zaščita sama po sebi ne bo rešila Kobilarne Lipica, bo pa odlična priložnost za promocijo lipicanca, če jo bomo le znali izkoristiti.
