Po sprejetem sklepu sodnega sveta, da predsedniku vrhovnega sodišča Miodragu Đorđeviću s koncem letošnjega leta, v katerem bo dopolnil 70 let, preneha sodniška funkcija, je danes pred medije stopil Đorđević, ki to potezo sodnega sveta ocenjuje kot problematično. »Moram povedati, da je nenavadno, da se je zelo mudilo že pri razpisovanju mesta za novega predsednika. Prvi razpis je bil že v začetku leta 2025, potem sem prejel vprašanje o upokojitvi že junija tega leta, zdaj sem pa še seznanjen s sklepom, da mi mandat preneha z 31. decembrom 2025. Moram reči, da je to nekoliko problematično, ker 76. člen zakona o sodniški službi pravi, da je potrebno obvestilo predsednika vrhovnega sodišča, da se izda ugotovitvena odločba. Jaz takega obvestila nisem posredoval, tudi zaradi tega ne, ker je na mizi predlog za podaljšanje starostne omejitve vrhovnih sodnikov na 75 let. Prav zato nisem predlagal izdelave sklepa o prekinitvi delovnega razmerja, ki je potreben za upokojitev, poleg tega pa so mi odvzeli možnost izbire, ali se bom upokojil v letu 2025 ali 2026. Če mi preneha funkcija z 31. decembrom 2025, se lahko upokojim v letu 2026. Druga stvar, ki je moteča, je, da imam na vrhovnem sodišču kolegico, ki je za razliko od mene v tem letu že dopolnila 70 let, pa ji tega sklepa niso izdali. Torej tukaj ne gre samo za diskrecijo, ampak bi rekel, da celo za arbitrarnost oziroma diskriminacijo,« je Đorđević prst usmeril v sodni svet.
Ne ve še, ali bo sprožil spor
Na vprašanje, kaj je sodnemu svetu sporočil junija, ko so ga vprašali, kdaj se namerava upokojiti, nam je Đorđević odgovoril: »Odgovoril sem jim, da ne vem, ker sem bil takrat v postopku kandidature za ustavno sodišče, in če bi bil izbran kot kandidat za ustavno sodišče, bi mi prenehala funkcija že prej in bi nadaljeval na ustavnem sodišču, pa se ne bi upokojil.«
Slednje je sodni svet z javno objavo Đorđevićevega dopisa že demantiral. Kot je razvidno iz Đorđevićevega dopisa predsednici sodnega sveta junija letos, je predsednik vrhovnega sodišča sam navedel, da mu bo sodniška služba prenehala z iztekom leta 2025, je pa dodal, da je točen datum njegove upokojitve odvisen tudi od izida postopka izvolitve ustavnih sodnikov.
Đorđević se sicer še ni odločil, ali bo sklep sodnega sveta, ki ga pošilja v pokoj, pravno izpodbijal. »Seveda obstaja ta možnost, vendar se še nisem odločil. Če bi bil uspešen pri izpodbijanju, se mi zastavlja vprašanje, kako bi, če bi bil mandat podaljšan, kot predsednik vrhovnega sodišča (naprej, op. p.) lahko sodeloval s sodnim svetom.«
Predsednik vrhovnega sodišča je sicer naklonjen ideji, da bi se vrhovnim sodnikom maksimalna upokojitvena starost zvišala na 75 let. Pri tem se je skliceval na Veliko Britanijo, kjer so pred nekaj leti sodnikom dejansko povišali upokojitveno starost prav na 75 let.
Tako visoka maksimalna upokojitvena starost v Evropi sicer ni pravilo, prej izjema. V Avstriji je skrajna upokojitvena starost določena med 65 in 70 leti (odvisno od vrste sodnika), v Nemčiji pa med 65 in 68 leti (odvisno od zvezne države). V večini evropskih držav pa naj bi bila najvišja starost 70 let, tako kot v Sloveniji.
Na vprašanje, ali bi želel nadaljevati mandat tudi po 70. letu starosti, je Đorđević odgovoril: »Ne, ne zelo. Ne bi želel, da izpade, da je neka sistemska rešitev, ki jo zagovarjam, namenjena meni. Povedal sem že, da je ne zagovarjam zaradi sebe, ampak zaradi drugih,« je zatrdil Đorđević, čeprav se je amandmajev, s katerimi Gibanje Svoboda poskuša podaljšati upokojitveno starost sodnikov, že prijel vzdevek lex Miki.
V zakulisju brbota že eno leto
Predlog amandmaja, ki bi sodnikom zvišal upokojitveno starost, pretekli teden na odboru za pravosodje v državnem zboru ni bil potrjen, prav nič pa ne bi bilo nenavadnega, če bi se v spremenjeni obliki ponovno pojavil na plenarni seji državnega zbora, ko bodo potrjevali pravosodni četverček zakonov. Že skoraj eno leto namreč v zakulisju potekajo prizadevanja za podaljšanje upokojitvene starosti sodnikov, ki bi med drugim Đorđeviću omogočilo, da bi v celoti odslužil svoj šestletni mandat na čelu vrhovnega sodišča.
Prizadevanja, v katerih prednjači poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič, so nekoliko potihnila v času, ko se je Đorđević potegoval za ustavnega sodnika, ponovno pa so se pojavila na odboru za pravosodje pretekli teden.
