Pobudniki referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pod vodstvom Aleša Primca so do danes zbrali zadostno število podpisov za razpis referenduma. Kot je sporočil Primc, jim je uspelo zbrati več kot 43.000 podpisov. Potrebovali so jih sicer najmanj 40.000.
Srebrna nit: Za nekatere paliativna oskrba ni ustrezna rešitev
V društvu Srebrna nit – Združenju za dostojno starost so ob zaključku zbiranja podpisov za referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zapisali, da nasprotniki zakona zavajajoče strašijo pred evtanazijo, ki je v zakonu ni, in vse, ki ga podpirajo, označujejo kot zastrupljevalce.
Izpostavili so primere, ko so na smrt bolnim osebam med zdravstveno oskrbo preprečili poskus samousmrtitve. V več primerih je prišlo tudi do neupoštevanja njihove vnaprej izražene volje proti oživljanju. »Ti primeri jasno kažejo, da živijo med nami ljudje, za katere paliativna oskrba ni ustrezna rešitev in ki si želijo drugačne pomoči,« so zapisali pri društvu.
Svoboda poziva, da volivci še enkrat podprejo pravico do pomoči pr končanju življenja
Poslanka največje vladne stranke Novak je v prvem odzivu na sporočilo o zadostnem številu podpisov za razpis referenduma ocenila, da bo ob referendumskem odločanju podpora zakonu znova na tistih, ki so temu prikimali že na posvetovalnem referendumu ter si želijo, da se spoštuje volja ljudi tudi ob umiranju, in razumejo, kaj je avtonomija in dostojanstvo vsakega posameznika. "Pozivam vse, da pridemo in o tem še enkrat odločimo," je dejala.
Pobudnikom referenduma je ob tem očitala, da so podpise zbirali z "zelo manipulativnim pristopom, ki je temeljil na lažnivi interpretaciji zakona". Prepričana je, da so tako ravnali z namenom spodbujanja strahu pri ljudeh.
"Zakon je vse kaj drugega kot to, kar so predstavljali. Ne gre za nobeno zastrupljanje, ne gre za nobeno ubijanje, gre za sočutje, za spoštovanje in za dostojanstvo tudi do tistih, ki ob koncu svojega življenja res neznosno trpijo in prosijo tudi nas zakonodajalce, da jih država ne pusti na cedilu," je odgovorila na argumente nasprotnikov zakona. Poudarila je, da uvedba te dodatne možnosti ne pomeni jemanja pravic, pač pa jih dodaja.
Predsednik vlade Robert Golob se je možnost novega referenduma na kratko odzval iz Danske, kjer se mudi na vrhu Evropske. "Zadovoljni smo s pripravljenim zakonom in v tem duhu ga bomo zagovarjali na referendumu," je povedal Golob. Povedal je še, da z referendumom sicer ni nič narobe in verjame, da "bodo ljudje na referendumu ponovno izpričali enako voljo"
Levica: Ta referendum smo že imeli
V stranki Levica so v odzivu na zbrane podpise zapisali, da smo referendum o tem vprašanju v Sloveniji že imeli in da se je večina strinjala, da spremembo uresničimo. »Primc pa bi rad ponavljal referendume, dokler ne dobi rezultata, ki mu ustreza. To ni demokracija, temveč podcenjevanje volilcev, zloraba pravice do referenduma in politično izsiljevanje na račun trpečih,« so zapisali. Dodali so, da so pri zbiranju podpisov izdatno pomagale Rimskokatoliška cerkev in nekatere druge verske organizacije, ki se »tako kot pri splavu tudi tu želijo vtikati v pravico vsakega od nas, da odloča o svojem telesu«.
Zakon nikogar v nič ne sili, ozko in natančno določeni skupini neozdravljivo bolnih pa daje možnost izbire, opozarjajo. Po njihovih navedbah gre za pravico slehernega posameznika do osebnega dostojanstva in odločanja o svojem življenju, ki ne bi smelo biti predmet »politikantskega nagajanja z referendumi«.
Referendum o zakonu, ki je posledica drugega referenduma
Zakon, ki mu pobudniki referenduma nasprotujejo, bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi. Pobudniki referenduma vidijo zakon kot krivičen in nehuman, očitajo mu tudi kršitev ustave, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo.
Volilci so se o vprašanju, ali so o tem, da se pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja uredi v zakonu, že izrekali junija lani na posvetovalnem referendumu. Tedaj je ureditev te pravice podprlo 54,89 odstotka volilcev, 45,11 odstotka pa jih je glasovalo proti. Tokrat pa bodo na referendumu odločali o tem, ali naj se uveljavi zakon, ki ga je DZ dokončno sprejel 24. julija.
