Predsednik uprave Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (SSRS) Črtomir Remec je ob predstavitvi aktualnih podatkov o upravljanju sklada poudaril, da je sklad v zadnjem desetletju dosegel izjemne rezultate, tako z vidika lastnih investicij kot tudi z vidika celotne stanovanjske politike države. Po njegovih besedah je SSRS v tem obdobju skoraj potrojil število javnih najemnih stanovanj, s katerimi razpolaga, pri čemer gre za enega najbolj prepoznavnih primerov dobre prakse tudi v evropskem prostoru.
»V obdobju med letoma 2015 in 2025 smo v okviru lastnih investicij, sofinanciranja občin in drugih programov zagotovili obseg javnih najemnih stanovanj, ki ga v Sloveniji prej nismo poznali. Ta model financiranja in upravljanja danes kot primer dobre prakse prepoznavajo tudi evropske finančne institucije in druge države,« je poudaril Remec.
Zaključen cikel večjih projektov
Posebej je izpostavil zaključek cikla šestih večjih stanovanjskih projektov v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novem mestu in drugod, v okviru katerih je bilo zgrajenih približno 1500 novih najemnih stanovanj. Projekti so bili financirani predvsem iz lastnih sredstev sklada in s krediti SID banke, kar je omogočilo stabilno in dolgoročno vzdržno gradnjo. Pomemben del delovanja sklada je predstavljal tudi program sofinanciranja javnih najemnih stanovanj do leta 2025, ki je bil zaključen z izgradnjo 199 stanovanj v petih projektih, skupna vrednost programa pa je znašala 26 milijonov evrov. »Sofinanciranje občin se je izkazalo za uspešen instrument, vendar bo za doseganje ciljev, ki jih danes napoveduje politika, potrebna bistveno večja aktivnost lokalne ravni,« je opozoril Remec.
Po njegovih besedah je trenutno Mestna občina Ljubljana edini primer sistematičnega in dolgoročnega pristopa k javni stanovanjski gradnji, medtem ko druge mestne občine izrazito zaostajajo. »Če želimo zagotoviti več tisoč novih javnih najemnih stanovanj, bodo morale vse mestne občine ustanoviti lastne stanovanjske sklade in prevzeti odgovornost za gradnjo,« je dejal.
Nakupe stanovanj in zemljišč omejuje trg
SSRS je v zadnjem obdobju objavil tudi javni poziv za nakupe stanovanj v vrednosti 15 milijonov evrov, vendar se je pokazalo, da trg v zahodni Sloveniji zaradi visokih cen ne omogoča večjega obsega nakupov. »Na trgu smo pripravljeni kupovati po cenah, ki so bistveno nižje od stroškov lastne gradnje, a realnost je taka, da lahko trenutno kupujemo predvsem v vzhodni Sloveniji, na Koroškem in v Pomurju,« je pojasnil Remec. Kljub temu je sklad pridobil več pomembnih zemljišč za prihodnjo gradnjo, med drugim v Celju, Zagorju ob Savi, Lokah in drugih občinah. Skupno je bilo zagotovljenih zemljišč za več kot 3500 novih stanovanj, kar bo v prihodnjih letih ključnega pomena, saj se razpoložljivost primernih stavbnih zemljišč zmanjšuje.
Rekordna dokapitalizacija in gradnja v letu 2026
Lansko leto je bil Stanovanjski sklad RS dokapitaliziran s 100 milijoni evrov državnih sredstev, celotna sredstva pa so že aktivirana v projektih, ki se bodo začeli graditi v letu 2026. Med projekti, ki so že v gradnji ali tik pred začetkom, so Jesenice, Lendava (prva faza), Lukovica, Ig, Maribor (druga faza soseske Lentala) ter veliki projekti v Mariboru in Savski Loki pri Kranju. Gre za projekte, ki so v zaključni fazi postopkov pridobivanja integralnih gradbenih dovoljenj. Za kranjsko sosesko Ob Savi z 269 stanovanji je bilo namreč potrebnih nekaj prilagoditev zaradi protipoplavnih ukrepov in manjša sprememba OPPN za uskladitev z gradnjo mostu in ceste, za sosesko Podutik Glince, ki je pomembna za prestolnico in kjer je 387 stanovanj, pa bo do izgradnje zadnje faze morala Direkcija RS za vode zgraditi še zadrževalnik. Podobno velja za sosesko Novo Pobrežje v Mariboru s 439 stanovanji, kjer bo morala Direkcija RS za infrastrukturo narediti dodatno krožišče. »Proces pridobivanja vseh omenjenih gradbenih dovoljenj je v ciljni ravnini,« je poudaril Remec. Skupaj bo v letošnjem letu v gradnji že 1179 stanovanj, dodatno pa še več manjših projektov v Novem mestu, Rogaški Slatini, Pivki, Brezju in drugod. Skupaj bo z vsemi tremi stebri stanovanjske politike letos v gradnji ali zaključevanju približno 1350 stanovanjskih enot.
Odkup stanovanj Premogovnika Velenje
Pomemben del letošnjih aktivnosti predstavlja tudi projekt odkupa stanovanj Premogovnika Velenje, ki je del ukrepov za pravičen prehod savinjsko-šaleške regije. Vlada RS je za projekt zagotovila 5 milijonov evrov evropskih sredstev, SSRS pa bo nosilec izvedbe odkupa. Projekt predvideva postopen odkup približno 270 stanovanj, ki bodo namenjena javnemu najemu. V prvi fazi, načrtovani za leto 2026, bo obseg odkupa določen na podlagi strokovnih cenitev. Skupna vrednost prvega sklopa znaša 3,88 milijona evrov, pri čemer bo nacionalni prispevek v višini približno 880.000 evrov zagotovil SSRS iz namenskega premoženja. »Gre za konkreten primer, kako lahko z usklajenim delovanjem države, evropskih sredstev in javnih institucij ljudem zagotovimo stabilnost ter dolgoročno okrepimo javni najemniški sektor,« je poudaril novi član uprave SSRS Krešo Šavrič in še omenil, da bo do jeseni približno 100 stanovanj pripravljenih za oddajo.
Vse pa kaže, da bo v prihodnje ključno vlogo igrala sprememba stanovanjske zakonodaje, ki omogoča brezplačen prenos zemljišč z občin na SSRS in oprostitev plačila komunalnega prispevka. Po Remčevih besedah gre za politično odločitev, ki bo odločilno vplivala na neprofitne najemnine. »Stanovanjska politika se dejansko seli na lokalno raven. Pričakujem, da bodo stanovanja ena osrednjih tem prihodnjih lokalnih volitev, saj bodo mladi od županov pričakovali konkretne rešitve: zemljišča, infrastrukturo in projekte,« je zaključil predsednik uprave SSRS.