»Med delom v gozdu je drevo stisnilo občana. Oseba je na kraju podlegla poškodbam.« »Na 59-letnega moškega je padlo drevo in ga tako hudo poškodovalo, da je na kraju nesreče umrl.« »Pri podiranju drevesa je to padlo na delavca, ki je na kraju podlegel poškodbam.« To je le nekaj povzetkov poročil o letošnjih smrtnih nezgodah med delom v gozdu. K zastrašujoči statistiki o kar šestih mrtvih v pičlih treh mesecih je treba prišteti še sedemnajst delovnih nesreč v gozdu, ki so se končale s hujšimi poškodbami.

V primežu časovne stiske in kazni

Kaj se dogaja? »Napadov podlubnikov je vse več. Profesionalni izvajalci del so prezasedeni, Zavod za gozdove Slovenije in gozdarska inšpekcija pa lastnike s kratkimi roki za izvedbo sanitarne sečnje (to je posek bolnega, poškodovanega ali sušečega se drevja, op. p.) in s kaznimi posredno silita, da delo opravijo sami, čeprav za to nimajo ne znanja ne opreme,« je kritičen Sašo Benedik, ki se poklicno ukvarja z gozdarstvom. Zaradi številnih žarišč lubadarja ima trenutno polne roke dela. »Pri nas na Gorenjskem je noro,« je poudaril.

»Noro« je očitno tudi drugod po Sloveniji.

»Napoved sanitarnega poseka za leto 2023 je precej pesimistična. Že do tega trenutka, ko se pravi problemi sploh še niso začeli, smo prejeli za več kot 71.000 kubičnih metrov odločb za izvedbo sanitarne sečnje. Največ jih je za gozdnogospodarska območja Kočevje, Novo mesto, Slovenj Gradec, Tolmin in Ljubljana,« so nam pojasnili v družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG). Dodali so, da je povečana dinamika izdajanja odločb za sanitarno sečnjo posledica jesenske prenamnožitve podlubnikov, katere rezultati so vidni šele zdaj, ter poškodb v gozdu zaradi snega in vetra.

Usposobljenih izvajalcev ni dovolj

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) so lastniki v prvih treh mesecih zaradi podlubnikov posekali že 106.000 kubičnih metrov lesa smreke, lani v tem času pa samo 22.000 kubikov. Najhuje je na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in zahodnem Štajerskem, na lokalni ravni pa je poškodovanost zaradi podlubnikov največja v občini Šenčur in v Trnovskem gozdu.

Tudi v državnem gozdarskem podjetju opozarjajo na zelo kratke časovne roke za izvedbo sanitarnih del in na pomanjkanje izvajalcev. Zdaj ko je nevarnost širjenja podlubnikov znova velika, Zavod za gozdove Slovenije namreč lastnikom nalaga, da morajo napadeno ali poškodovano drevje posekati in ga odpeljati iz gozda najkasneje v 21 dneh, v nekaterih primerih celo v pičlih desetih dneh. »V primeru prevelikega obsega sanitarne sečnje teh rokov niti teoretično ni mogoče izpolniti,« so prepričani v SiDG, kajti po njihovih navedbah izvajalcev del na trgu ni dovolj. To so utemeljili s podatkom, po katerem je lani pri njih delež neuspešnih razpisov za izvedbo sečnje in spravila lesa znašal kar 38,5 odstotka. Nanje se ni prijavil nihče. Izvajalcev najbolj primanjkuje na območjih Murske Sobote, Sežane, Celja, Ljubljane, Tolmina, Slovenj Gradca in Kranja.

SiDG: Ukvarjajmo se z lubadarkami, ne s suhimi smrekami

ZGS podatkov o tem, da sekačev primanjkuje, nima, ne izključujejo pa možnosti, da v obdobjih, ko je sečnje v gozdovih zaradi podlubnikov ali škode po naravnih ujmah veliko, primanjkuje usposobljenih izvajalcev del v gozdovih. »ZGS sicer ne določa, na kakšen način naj lastniki gozdov odstranijo poškodovano drevje, svetujemo pa, da se dela v gozdu lotijo primerno usposobljeni,« so nam dejali. ZGS torej ne zanima, kako bodo lastniki izvedli sanitarno sečnjo, ki jim jo odredijo. Nasprotno, če dela ne opravijo pravočasno, jih doleti denarna kazen. Samo SiDG kot pravna oseba je od ustanovitve julija 2016 zaradi zamud pri sanitarni sečnji plačal za več kot 320.000 evrov glob in sodnih taks, podatka, koliko dodatnih denarnih kazni so plačale še njihove odgovorne osebe, pa nam niso razkrili.

V SiDG navajajo, da takšne kaznovalne politike nima nobena druga evropska država. Prepričani so, da to ne rešuje problema obvladovanja podlubnikov oziroma ne zagotavlja pravočasne izvedbe sanitarne sečnje. V času intenzivnih sanitarnih sečenj, ki imajo izredno kratke izvedbene roke, so lastniki gozdov in izvajalci sečnje po oceni SiDG v veliki časovni stiski in pod pritiskom. »To pomembno prispeva k večji verjetnosti delovnih nezgod, ki so v gozdarski panogi pogosto zelo težke ali celo smrtne. V času visokega obsega sanitarnih sečenj bi se morali zato prednostno ukvarjati z drevesi (lubadarkami), na katerih je lubadar še prisoten, in ne s suhimi smrekami (sušicami), od koder je že izletel,« svetujejo na SiDG.