Kot je danes objavilo računsko sodišče, je o predlogu splošnega dela zaključnega računa za leto 2024 - ki obsega bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja - izreklo pozitivno mnenje, ker ugotovljene napake pri izkazovanju prejemkov in izdatkov niso bile pomembne.
O pravilnosti izvršitve državnega proračuna pa je v delu, ki se nanaša na vladne proračunske uporabnike, izreklo mnenje s pridržkom. Največ krtki je bila deležna poraba proračunske rezerve. Ta je bila izpostavljena že v lanskem poročilu Računskega sodišča, predvsem zaradi nakupa sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani.
Proračunska rezerva: 100 milijonov evrov brez izkaza upravičenih stroškov ali pa za namene, ki jih je mogoče načrtovati
V zvezi s proračunsko rezervo je ugotovilo, da o uporabi sredstev rezerve v znesku, ki je presegel dva odstotka razpoložljivih sredstev rezerve, ni odločal DZ s posebnim zakonom. Občine so za odpravo posledic naravnih nesreč iz leta 2023 po petih predhodnih programih prejele 234,2 milijona evrov v obliki predplačil na podlagi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Od tega za 18,6 milijona evrov prejetih sredstev niso izkazale upravičenih stroškov, ministrstvo za naravne vire in prostor pa jih ni pozvalo k njihovemu vračilu.
Iz splošne proračunske rezervacije je bilo proračunskim uporabnikom zagotovljenih 1,07 milijarde evrov, od tega 84,7 milijona evrov za namene, ki bi jih bilo mogoče načrtovati.
Nepravilna izplačila dodatkov in napačni postopki javnega naročanja
Ključne nepravilnosti na področju plač in z njimi povezanimi odhodki se nanašajo predvsem na obračune in izplačila dodatkov pri plačah. Med drugim je šlo za nepravilno izplačane dodatke za nočno delo in za zahtevnost dela v tujini ter položajni dodatek.
Na področju tekočih in investicijskih odhodkov so bile med drugim ugotovljene nepravilnosti pri izvajanju postopkov oddaje javnih naročil, ki so bile povezane s kršitvami zakona o javnem naročanju, ugotovljene pa so bile tudi kršitve zakona o javnih financah, predvsem v zvezi z negospodarno in neučinkovito porabo javnih sredstev in neustreznim prevzemanjem obveznosti.
Revizija je pri direkciji za infrastrukturo ugotovila nepravilnosti pri več postopkih oddaje javnih naročil, predvsem v zvezi z nedopustno spremembo zagotovljenih sredstev v povezavi z izbiro neustreznega postopka oddaje javnega naročila ter s tem izbiro ponudnikov.
Na področju transferov so bile nepravilnosti predvsem glede nadzora nad posrednimi proračunskimi uporabniki oz. nad poslovanjem pravnih oseb ter v zvezi z neustreznim prevzemanjem obveznosti (brez pisnih pogodb ali sklenitev pogodb po začetku opravljanja storitev), nespoštovanjem pogodbenih določil in nespoštovanjem načel učinkovitosti in gospodarnosti.
Napake ministrstev v javnem naročanju
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je po večletnem podaljševanju koncesijskih pogodb za opravljanje gospodarske javne službe javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu v juliju 2024 prvič začelo izvajati koncesije na podlagi uspešno zaključenega odprtega postopka javnega naročila, pri izvedbi katerega pa je bilo ugotovljenih več nepravilnosti.
Ministrstvo za zdravje je v letu 2024 nadaljevalo aktivnosti za izboljšanje nadzora nad dodelitvijo sredstev Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, a nadzor nad izplačili teh sredstev ter način preveritve upravičenosti obračunanih sredstev na mesečnih zahtevkih pred njihovim izplačilom še vedno nista bila povsem ustrezna.
Tudi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje lani še ni izvajalo ustreznega nadzora nad izplačili sredstev posrednim proračunskim uporabnikom. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije še ni zagotavljalo pravočasnega nadzora nad pogodbenimi obveznostmi Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Pomoč RTV-ju brez napovedi in preverjanja upravičenosti
Iz državnega proračuna je bilo RTV Slovenija za namen financiranja narodnostnih programov za leto 2024 izplačanih 12,2 milijona evrov, urad vlade za narodnosti pa pred izplačili ni preverjal upravičenosti zahtevkov. Ministrstvo za finance RTV Slovenija ni obvestilo o izhodiščih za pripravo državnega proračuna. Prav tako niso bile izvedene aktivnosti v zvezi s podajo soglasja k finančnemu načrtu RTV Slovenija in tudi ni bila preverjena pravilnost izračuna dodeljenih sredstev, so revizijsko poročilo povzeli na računskem sodišču.
Državni proračun je imel lani 14,6 milijarde evrov prihodkov, 12,1 odstotka več kot leto prej, in 15,3 milijarde evrov odhodkov, kar je 0,3 odstotka več kot predlani. Primanjkljaj je predstavljal 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda.
