Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je med javno obravnavo in medresorskim usklajevanjem uredbe o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa prejelo pripombe več kot 80 udeleženih. Tudi Službe vlade RS za zakonodajo (SVZ). Že prvo mnenje je bilo udarno – s pravnimi argumenti je »raztrgalo« predlog ministrstva.
Da je zamišljena uredba neustrezna in bi bilo treba spisati novo, je služba vlade Roberta Goloba dodatno in še podrobneje utemeljila še v dveh dopisih. MOPE ni upošteval ključnih opozoril službe vlade, je razvidno iz predloga uredbe, ki je v ponedeljek pristal med gradivom za obravnavo v vladi. Minister Bojan Kumer vztraja pri (ustavno) spornih določbah.
Svoje prvo mnenje je SVZ spisal v fazi medresorskega usklajevanja. Njegove pripombe spodnašajo pravne temelje uredbe. Služba ugotavlja, da je več členov v nasprotju z zakoni in ustavnimi določbami. Sporni predlog nove uredbe o hrupu je poleg tega v nasprotju z direktivo EU in pravom EU. Ministrstvu je zato SVZ predlagal, da naj predlog umakne.
Bruselj zahteva predhodno presojo vplivov na okolje
Ključna pravnosistemska pomanjkljivost uredbe z vidika skladnosti s pravom Evropske unije je, da MOPE ni predhodno opravil celovite presoje vplivov na okolje, ki jo predpisuje evropska direktiva 2001/42/ES. Obveznost tovrstne presoje je dodatno podčrtalo Sodišče EU, ki je marca 2020 razsodilo v sporu v Belgiji zaradi izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo in obratovanje petih vetrnih elektrarn. Če bo Golobova vlada zamišljeno uredbo kljub temu sprejela, obstaja tveganje njene neveljavnosti, »za pravne posledice že izdanih dovoljenj ter za postopke pred sodiščem EU zaradi kršitve prava Unije«, piše v dopisu SVZ, ki ga je podpisal direktor Rado C. Fele.
MOPE se je 21. oktobra odzval na pripombe; odgovor je pripravil podsekretar Tone Kvasič. Ministrstvo navaja, da uredba o hrupu ne spada v skupino pravnih podlag, na katere se nanašata omenjena evropska direktiva in sodba. Zato zavrača stališče, da bi moralo izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Kvasič ni prepričal službe vlade za zakonodajo, 3. novembra je poslala odgovor na odgovor. Takšno večkratno dopisovanje med SVZ in ministrstvi ni pogosto.
SVZ: MOPE priznal kršitev evropske direktive
Služba vlade je podrobno utemeljila, zakaj predlog uredbe o hrupu izpolnjuje vse formalne značilnosti akta, ki ga je treba obvezno presojati v skladu z omenjeno evropsko direktivo in sodbo Sodišča EU v zadevi C-24/19. Stališče MOPE temelji na napačnem, pretirano formalističnem in zastarelem tolmačenju, ugotavlja SVZ, poleg tega posega po očitno zmotni interpretaciji relevantne in zavezujoče sodne prakse Sodišča EU. »Razlaga MOPE je površinska in v celoti zgreši bistvo sodbe Sodišča EU,« je zapisal direktor Fele.
MOPE bi nesporno moral predhodno izpeljati celovito presojo vplivov na okolje in v njej podrobno pojasniti, zakaj različne povzročitelje hrupa različno obravnava in zanje predpisuje različne mejne vrednosti. »Vsako odstopanje od te razlage bi pomenilo kršitev načela primarnosti in načela lojalne razlage, kar bi lahko vodilo tudi do odgovornosti države za kršitev prava EU,« še opozarja SVZ in izpostavlja izjavo ministrstva, da v Sloveniji še niso preverili izvedljivosti in stroškov prilagajanja mejnih vrednosti kazalnikov hrupa smernicam Svetovne zdravstvene organizacije. To pa je po mnenju SVZ priznanje kršitve evropske direktive.
Vlada zavestno sprejema neustavni predpis
MOPE je odgovoril v ponedeljek. Vztraja pri predlagani uredbi, presoje vplivov na okolje ne bo opravil. Direktor Fele je v četrtek poslal še tretji dopis. Ministrstvu sporoča, da služba od svojih stališč ne odstopa. Sprejetje uredbe brez izvedene celovite presoje vplivov na okolje pomeni neposredno kršitev evropske direktive 2001/42/ES in predstavlja zavestno sprejemanje ustavnopravno neskladnega predpisa. Sprejem uredbe bi zato predstavljal bistveno kršitev prava EU, ki predpis izpostavlja visokemu tveganju razveljavitve pred Sodiščem EU in posledično ničnosti vseh prihodnjih postopkov, ki bi temeljili na njem, je opozoril SVZ.
Ustavno sodišče je julija 2022 ugotovilo protiustavnost obstoječe uredbe. Vlada Roberta Goloba bi morala novo uredbo sprejeti julija 2023. Tega ni storila, ker se je zanašala na stališče, da je mogoče protiustavno uredbo uporabljati v nedogled. To prakso je poleti ustavilo upravno sodišče s sodbo, s katero je razveljavilo gradbeno dovoljenje za gradnjo hitre ceste tretje razvojne osi skozi Novo mesto. MOPE je potem moral pohiteti s pripravo novega predloga uredbe. Dokument, ki je zdaj v vladi in ohranja vsa problematična vsebinska določila, na katera je stroka opozarjala že pred sedmimi leti.