Razprava o prihodnosti oddaje Tarča, ene najbolj izpostavljenih oddaj informativnega programa Televizije Slovenija, je postala razgreta po objavi osnutka programsko-produkcijskega in finančnega načrta RTV Slovenija za leto 2026. V dokumentu je zapisano, da oddaja Tarča »ne bo senzacionalistična, ampak jo bomo vzpostavili na najvišji ravni strokovne, umirjene studijske razprave o razkritih nepravilnosti s poudarkom na gostih, ki lahko osvetlijo vzroke in opozorijo na morebitne sistemske težave in pomanjkljivosti«. In še: »Politiki bodo glede na zapisano gostovali le takrat, ko bodo klicani na odgovornost, ne pa kot komentatorji dogajanja.« Slednja dikcija je sprožila različne interpretacije: od opozoril o cenzuri in posegu v uredniško avtonomijo do pozivov, naj RTV Slovenija oblikuje jasnejšo in profesionalno utemeljeno zasnovo oddaje.
»Tarča hlepi po senzacionalističnosti«
Tarča je od svojega nastanka, prva urednica in avtorica oddaje je bila Lidija Hren, večkrat spreminjala format in koncept. Kot pojasni doc. dr. Zoran Medved z oddelka za medijske študije Univerze na Primorskem: »Prvi koncept je bil dialoški, ker je predvideval soočenja mnenj dveh skupin zastopnikov različnih stališč o neki aktualni temi, poleg tega pa je vključeval tudi sodelovanje občinstva v studiu, ki je s svojimi vprašanji lahko sooblikovalo vsebino tako zasnovanega pogovora med več osebami. Takšen format oddaje bi javna televizija morala obdržati in nadgrajevati, pa ga ni.« Majda Širca, nekdanja ministrica za kulturo, novinarka in publicistka pa meni, da Tarča trenutno hlepi po senzacionalističnosti in čim večji gledanosti, zato nemalokrat zaobide ali zanemari vzroke in kontekste določenega problema, ki naj bi ga raziskovala. »Tarča ne zaostaja za mediji, ki radi vohajo kri ob zavedanju, da so eksces, madež in 'govori se' efekt porok gledanosti, kar je za izjavljanje s pozicije javnega medija, ki prisega na objektivnost, uravnoteženost in argumentiranost, nerodna zadeva. Moteče in nekultivirano je, če se gostu tendenciozno sega v besedo, jo jemlje ali ga ovira, da sploh razvije misel,« pove Majda Širca. Podobnega mnenja je novinar in publicist Marko Crnkovič, ki pravi, da »oddaja slovi po tem, da nam pod blagovno znamko raziskovalnega novinarstva prodaja populistično sesuvanje domnevnih ali dejanskih nepravilnosti. Probleme najprej prikažejo z zgroženimi uredniškimi prispevki, ti pa so potem iztočnica za studijska soočenja ne nujno vpletenih gostov v studiu med seboj in z zadirčno voditeljico.«
Kakšno je mnenje in stališče o aktualnem formatu Tarče in zapisu »pravil oddaje« v PPN, smo vprašali tudi Društvo novinarjev Slovenije. Tamkajšnji upravni odbor nam je odgovoril zgolj, da »DNS razen v redkih primerih velikih odmikov ne podaja kvalitativnih ocen novinarskega poročanja. Pavšalne in splošne ocene novinarskega dela niso v interesu ne novinarske skupnosti ne javnosti.«
Ukinitev oddaje ali dialog?
Zapisovanje smernic o tem, kako naj deluje oddaja, so v uredništvu Tarče označili kot cenzuro uredništva in vodstva TV Slovenija, vendar kot pojasnjuje dr. Zoran Medved, »če bi vodstvo TV Slovenija želelo spremeniti format oddaje in uveljaviti format pogovorne oddaje, utemeljene na dialogu, bi bila takšna namera legitimna in je ne moremo razumeti kot cenzure.« »Hkrati pa je na mestu opozorilo, da tega ni mogoče doseči samo z delnimi spremembami v sedanji oddaji. V tem primeru bi bilo sporno tudi ohranjanje sedanjega imena oddaje, saj ohranja spomin na staro vsebino,« dodaja.
Marko Crnkovič pa opozarja, da je v dotičnem primeru primerno vprašanje, zakaj se ne zapiše v PPN še pravila za druge oddaje. »Recimo status Jožeta Možine. Možina je na varnem, ker je desničar oziroma ker ustvarja vsebine, namenjene intelektualnemu in zgodovinskemu razvedrilu desničarske publike. Vodstva ne moti, da so njegovi Pričevalci po vseh profesionalnih kriterijih totalno substandardni. S toleriranjem njegovih arhivarskih dolgočasnosti si TVS kupuje videz politične pluralnosti,« pravi. »Tako je tudi s Tarčo. Vodstvo TV Slovenija se zaveda, da bi morali ponujati nekaj boljšega od tega, kar trenutno sodi kvečjemu na Pop TV ali Novo24TV, vendar iz tega ne bo nič, ker si ne upajo.«
Majda Širca pa opozarja: »Dialog med vodstvom in ustvarjalci Tarče v smeri odpravljanja pomanjkljivosti in parcialnosti oddaje s prehajanjem na bolj kakovostno raziskovalno novinarstvo in umirjen dialog je zagotovo koristen. Novinarstva, ki je vse bolj gladiatorsko, navijaško, nestrpno in necelostno, je na trgu preveč. Kredibilni zgled pa mora ponuditi prav javna radiotelevizija.«
Razprava o prihodnosti Tarče tako presega okvir ene same oddaje in odraža širše napetosti znotraj RTV Slovenija: med uredniško avtonomijo in pristojnostmi vodstva, med željo po analitičnem, preverljivem novinarstvu ter pričakovanji po gledanosti in politični odzivnosti. Pri tem ostaja odprto vprašanje, ali bo oddaja v prihodnje doživela temeljite spremembe ali ohranila format, ki pri delu strokovne javnosti vzbuja dvome o skladnosti z mandatom javnega servisa, hkrati pa uživa visoko prepoznavnost in politično pozornost.
