Predlog interventne zdravstvene zakonodaje vsebuje novele štirih zakonov, številne odstope od dveh zakonov in pet začasnih ukrepov, je ugotovila državnozborska zakonodajno-pravna služba. V vrsti primerov ni mogoče razbrati, kako naj bi z odstopi od obstoječe zakonodaje zagotovili nujne pogoje za učinkovitejše delovanje javnega zdravstvenega sistema, je izpostavila. To velja tudi za poseganje v bolniška nadomestila, glede katerega ima služba vrsto pomislekov.
Poslabšanje položaja zavarovancev
Posameznik, ki je med bolniško odsotnostjo opravljal pridobitno delo, glede na zakonski predlog ne bi bil upravičen do neto nadomestila, medtem ko bi bili prispevki za njegovo socialno varnost kriti. V preostalem delu pomeni predlagana ureditev poslabšanje položaja zavarovancev, so opozorili v zakonodajno-pravni službi. Med razlogi za neupravičenost do nadomestila bi bilo neupoštevanje pisnih navodil o ravnanju v času odsotnosti, so spomnili. Pri posamezniku bi bilo izplačevanje nadomestila zadržano, če se ne bi ravnal po navodilih za zdravljenje ali če bi brez dovoljenja zdravnika odpotoval iz kraja stalnega prebivališča.
Predlagana sprememba je po oceni zakonodajno-pravne službe med drugim sporna zato, ker bi zavarovanec izgubil pravico do izplačevanja nadomestila od dneva ugotovljene kršitve do dneva konca začasne zadržanosti od dela, vendar najdlje do konca meseca po mesecu zaznane kršitve. »Glede na najdaljše možno časovno obdobje izgube pravice je določba izrazito kaznovalna ravno v primerih, ko je zavarovanec dalj časa začasno zadržan od dela, kar v obrazložitvi ni pojasnjeno,« ugotavlja državnozborska služba. Predlagana ureditev je sočasno v koliziji z obstoječo zakonodajo, je dala vedeti: izplačevanje nadomestila je danes zadržano le za čas, dokler se zavarovanec ne začne ravnati po navodilu zdravnika. Nadomestilo, četudi je bilo zadržano, je obenem izplačano za ves čas bolnikove opravičene odsotnosti.
Pomisleke ima tudi glede laičnega nadzora ob dolgotrajnih odsotnostih, pri katerih nadomestila krije zdravstvena blagajna. Laični nadzornik na primer nima pravice vstopa v stanovanje zavarovanca, vendar »predlagana ureditev ustvarja pričakovanje, da se zavarovanec kljub zdravstvenemu stanju, zaradi katerega je začasno zadržan od dela, kadar koli odzove na obisk in se pogovarja z laičnim nadzornikom«.
Kršenje načela pravne varnosti
Praksa, v katero vodijo interventni ukrepi, zaradi razdrobljenosti zakonodaje obenem predstavlja kršitev načela pravne varnosti, je kritična zakonodajno-pravna služba. Razdrobljenost je posebej izrazita pri materiji, ki bi jo moral urejati zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, so spomnili. V minulih letih so že bili uveljavljeni številni trajni odstopi od ureditve v omenjenem temeljnem zakonu, so pristavili, zato je ureditev zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanju popolnoma nepregledna. Opozorili so tudi na pogosto noveliranje obstoječe zakonodaje.
»Načelo pravne države, katerega bistvena elementa sta načeli varstva zaupanja v pravo in pravne varnosti, zavezuje tudi zakonodajalca,« so jasni v zakonodajno-pravni službi. V nekaterih primerih bo zaradi neustrezno oblikovanega odstopa od sistemske ureditve nastala pravna praznina, so še posvarili.
Vlada je predlog interventne zakonodaje v državnozborsko obravnavo poslala minuli teden. Kot smo poročali, je prva od napovedanih sprememb pri bolniških odsotnostih medtem že določena črno na belem. Navodila, kako naj posameznik ravna, bo moral osebni zdravnik po novem zapisati tudi v zdravstveno dokumentacijo. Takšno novost predvidevajo spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. V Uradnem listu so bile objavljene minuli petek, veljati bodo začele po petnajstih dneh.
