Občina Kostel je postala nepričakovan center upora proti odločitvam, sprejetim v Petrolu. Krajani so danes namreč znova dvignili svoj glas, tokrat na drugem protestnem shodu, s katerim so izrazili globoko nasprotovanje zaprtju edine bencinske črpalke v občini – potezi, ki jo je družba Petrol utemeljila kot poslovno nujen odziv na vladno regulacijo cen goriv.
V soboto se je tako zbralo okoli sto prebivalcev, ki so s transparenti v rokah in z odločnimi koraki povedali, kaj si mislijo. Njihovo sporočilo je bilo jasno: zaprtje bencinskega servisa na mejnem prehodu Petrina ni zgolj logistična nevšečnost, temveč udarec za življenje v tej obmejni, demografsko ogroženi občini.
Oddaljena alternativa
Za tamkajšnje prebivalce črpalka ni zgolj kraj za točenje goriva. V isti stavbi so delovali tudi pošta, bančna poslovalnica in edini bankomat v širšem območju. Najbližja alternativa je oddaljena 30 kilometrov vožnje po ovinkasti cesti do Kočevja, kar z mnoge prebivalce predstavlja precejšnjo oviro.
Medtem ko so krajani izražali svoje nezadovoljstvo na ulici, je občinski svet na izredni seji govoril o tej problematiki. Sprejeli so sklepe, ki kažejo na odločenost, da se ne nameravajo predati. Ključni med njimi je javni poziv vladi in družbi Petrol, naj nemudoma poiščejo rešitev.
Pozitiven signal je prišel z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ki je občino povabilo na sestanek o reševanju specifičnih težav obmejnih problemskih območij. Zaradi teh premikov so napovedane proteste pred vladno palačo v Ljubljani zaenkrat odpovedali, kar kaže na kanček upanja v dialog.
Zaostrena retorika
Premier Robert Golob je sicer v petkovem televizijskem nastopu zaostril retoriko in dejanja Petrola označil za nedopustno izsiljevanje. Razkril je, da je vlada prek pristojnih ministrov družbi ponudila konkretne rešitve, vključno z možnostjo, da država odkupi zaprte črpalke in jih preda drugemu, bolj socialno odgovornemu ponudniku.
Petrol je poleg servisa v Petrini zaprl še tri manjše črpalke v drugih predelih Slovenije – v Solčavi, Črnem Vrhu nad Idrijo in Podkorenu. Odločitev je bila sprejeta 23. junija kot neposreden odgovor na vladno uredbo o ponovni regulaciji cen naftnih derivatov, ki se je razširila tudi na avtocestno omrežje. Medtem ko družba trdi, da ji regulacija onemogoča pokrivanje stroškov na manj prometnih lokacijah, kritiki opozarjajo, da gre za nesorazmeren ukrep podjetja, ki je v preteklih letih beležilo izjemne dobičke.
