Novi interventni paket, ki ga je danes sprejela vlada, v javno zdravstvo umešča ambulante za ljudi brez zdravnika. Te sicer že delujejo v nekaterih zdravstvenih domovih. V zdravstvenem resorju predvidevajo, da bo sedem tovrstnih ambulant za neopredeljene organiziranih za poln ordinacijski čas, preostale pa za krajši delovni čas. Zdravstvenim delavcem se medtem obetajo višji dohodki. Nekateri med njimi bodo prejeli dodatke za neposredno delo z bolniki s covidom. Zaposleni bo pri tem upravičen do največ 900 evrov bruto dodatka na mesec. Višji bodo tudi dohodki zdravnikov, za katere bodo prihodnje leto odobrene specializacije iz družinske medicine. Dodatek bo v tem primeru znašal 1000 evrov bruto na mesec.
Višji dohodki pri krajšanju čakalnih dob
Tudi zaposleni, ki popoldan sodelujejo pri krajšanju čakalnih dob, bodo lahko plačani bolje. Pri tem bo odpadlo plačilo posebnega davka na izplačila na podlagi podjemnih pogodb, kakršne bodo v bolnišnicah sklepali z lastnimi zaposlenimi. Na ministrstvu za zdravje pa izpostavljajo, da bo treba pred sklenitvijo podjemne pogodbe opraviti analizo, ki bo dokazala njeno stroškovno upravičenost. To nalaga že obstoječa zakonodaja, so spomnili.
Zakonski predlog ureja še financiranje podaljšane obravnave za bolnike po covidu-19, ki se po zaključenem bolnišničnem zdravljenju ne morejo takoj vrniti v domače okolje. V vladi napovedujejo tudi spremembe pri nadomestilih zaradi izolacije, ki jih prejemajo bolniki s covidom-19, a danes še niso bile podrobneje znane.
Vlada zakonski predlog v državni zbor pošilja po nujnem postopku. Nekatere spremembe, ki jim je sama že pritrdila, odražajo trenutne finančne težave zdravstva. Danes je tako napovedala podaljšanje plačilnih rokov v javnih zdravstvenih zavodih z izjemo lekarn. Tokratni paket sprememb bo glede na napovedi vlade stal 225,7 milijona evrov. Največ od tega, 190 milijonov evrov, bo treba zanje odmeriti v prihodnjem letu. Predvidene finančne posledice za državni proračun so sicer le okvirne narave, so danes spomnili v vladi. Odvisne so namreč od kadrovskih zmogljivosti v zdravstvu in števila bolnikov s covidom.
Ozki ukrepi doslej niso zalegli
Izrednih razmer si ne želijo, je danes poudaril minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, o covidu-19 pa se želijo sčasoma pogovarjati kot o gripi. »Gre za izhodni covidni zakon,« je poudaril. Poleg tega si želijo skrajšati čakalne dobe in vpeljati nagrajevanje, s katerim bi zaposlene zadržali v javnih zdravstvenih zavodih.
Na nekatere načrte zdravstvenega ministrstva so že ob prvih predstavitvah leteli pomisleki glede učinkovitosti. Dosedanje finančne spodbude se na primer niso izkazale za uspešne. Že ukrep prejšnje vlade, ki je predvidel 20-odstotni dodatek za nove specializante, se je izkazal kot nedomišljen in neučinkovit, je septembra ugotavljal Rok Ravnikar, predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije. Tudi novi ukrep s tisoč evri dodatka ne bo prinesel bistvene in potrebne spremembe trenda, je ocenil. Po njegovem bi bila boljša rešitev razglasitev vseh poklicev, pri katerih v osnovnem zdravstvu primanjkuje osebja, za deficitarne. To bi omogočilo dodatek vsem, brez razlikovanja in posledičnega nezadovoljstva, je izpostavil Ravnikar.
