Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) je od 20. aprila v remontu. Do omenjenega dne je bila letošnja proizvodnja električne energije TEŠ za pičlih 2,8 odstotka nižja kot v enakem obdobju lani. Marčevska proizvodnja je celo za skoraj 16 odstotkov presegala proizvodnjo elektrike v istem mesecu lani. Do odklopa bloka 6 sta sočasno z njim deset dni obratovali tudi plinski turbini.
Podatki o proizvodnji elektrike se ne skladajo z lanskimi napovedmi ob sprejetju zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, ki naj bi preprečil stečaj TEŠ in Premogovnika Velenje. Vlada je TEŠ z njim izločila iz Holdinga slovenske elektrarne in ga statusno preobrazila v toplarno. Sprejemanje zakona je pospremila napoved, da bo TEŠ po novem obratoval z zmanjšano močjo, proizvodnja električne energije naj bi padla na 40 do 45 odstotkov količin ob polnem obratovanju.
Papirološko preoblikovanje v toplarno
»Delujemo kot javna gospodarska služba za zagotavljanje toplote, elektrika je postala sekundarnega pomena,« je v začetku leta sporočilo vodstvo TEŠ in zagotavljalo, da v novem režimu obratujejo v glavnem blizu minimalne moči in da ob zelo nizkih zunanjih temperaturah povečajo moč bloka 6, zato da lahko izpolnijo potrebe Komunalnega podjetja Velenje. »Za zagotavljanje toplotne oskrbe blok 6 obratuje pri 45 do 60 odstotkih moči,« je trdilo vodstvo termoelektrarne. »Ob zelo nizkih zunanjih temperaturah pa je treba moč bloka 6 povišati.«
V Dnevniku smo že spomladi na podlagi podatkov TEŠ, Komunalnega podjetja Velenje in Elesa nesporno dokazali, da je bilo preoblikovanje TEŠ v izvajalca javne službe daljinskega ogrevanja zgolj papirološka pretveza. In da je bilo mogoče Šaleško dolino letos pozimi ogrevati zgolj s plinskima turbinama. Kljub temu se je vsakodnevno prižigal blok 6, v povprečju je v prvem trimesečju obratoval z 71 odstotki maksimalne zmogljivosti. Proizvodna moč bloka 6 ni bila v nikakršni povezavi zunanjimi temperaturami, proizvodnja toplote je bila v prvem četrtletju za desetino nižja od načrtovane. Sočasno je proizvodnja elektrike za 23 odstotkov presegla poslovni načrt.
Tudi uvodoma omenjeni podatki o proizvodnji do odklopa TEŠ 6 zaradi remonta podčrtajo pravilnost trditve, da je proizvodnja električne energije še vedno prednostna naloga TEŠ ne glede na določila interventnega zakona. »Po 1. januarju 2025 je primarna proizvodnja toplotne energije,« je spomladi nasprotno trdilo vodstvo TEŠ. »Zaradi tehnične zasnove bloka pa je proizvodnja električne energije ob proizvodnji toplotne energije neizbežno dejstvo.«
Da so bile Dnevnikove interpretacije pravilne, je mogoče razbrati tudi iz nedavnega nastopa direktorja TEŠ Branka Debeljaka na seji šoštanjskega občinskega sveta. Tam je podrobno pojasnjeval, kako tržne cene elektrike (in ne potrebe po toploti) določajo obseg proizvodnje. Premog v Šoštanju kurijo tedaj, ko je borzna cena visoka. Ko je cena (pre)nizka, blok 6 odklopijo in obratujeta zgolj plinski turbini. Iz razpoložljivih podatkov je mogoče oceniti, da se je do sredine aprila v Šoštanju pokurilo več kot sedemkrat več premoga, kot bi ga potrebovali za ogrevanje Šaleške doline. Za premog bo TEŠ letos plačal 113 milijonov evrov, za okoljske CO2-kupone 138 milijonov evrov.
Tanker so ustavili šele, ko je postala elektrika prepoceni
Od 1. januarja letos TEŠ samostojno trži elektriko. Na januarski dražbi so jo kupili Gen-I, Vitol in HSE. Izpolnjevanje teh pogodbenih zavez ključno vpliva na odločitev poslovodstva, katere proizvodnje enote bodo obratovale v določenem trenutku in s kolikšno močjo. Ker je v drugi polovica proizvodna cena elektrike TEŠ 6 že presegla tržno, so blok 6 ustavili teden pred predvidenim datumom, električno energijo za svoje tri kupce pa je TEŠ raje kupil na trgu, ker je bilo to ugodneje, je poročal Večer.
»Zdaj smo v obdobju relativno nizkih cen, ampak na srečo obratujemo s plinsko turbino in ne delamo zelo velike izgube. Če bi zdaj obratovali z blokom 6, bi vse tisto, kar smo v prvih mesecih dobrega naredili, hitro pokvarili oziroma bi šli krepko v minus,« je na seji razložil direktor TEŠ. Tudi sicer se je z razpoložljivimi proizvodnimi viri težko prilagajajo tržnim razmeram, je potožil. »Blok šest je kot tanker. Ko ga zaženeš, obratuje in ga ne moreš dnevno ustavljati,« je opisal razmere.
Debeljak je na šoštanjskem občinskem svetu razkril, da so v prvem letošnjem četrtletju prodali 1045 gigavatnih ur električne energije, od tega so 891 gigavatnih ur sami proizvedli, drugo so kupili. S tem so ustvarili 138 milijonov evrov prihodkov, kar je 29 milijonov evrov več, kot so načrtovali. Tudi odhodki so bili v tem obdobju višji od pričakovanj, in sicer za šest milijonov evrov, in so dosegli 179 milijonov evrov. V tem obdobju je torej TEŠ ustvaril 41 milijonov evrov minusa, kar je bilo 21 milijonov evrov pod načrtom.
Nadomestilo, s katerim bo država krila razliko med prihodki in stroški gospodarske javne službe, naj bi v treh kurilnih sezonah znašalo okoli 324 milijonov evrov. Država bo morala v prihodnjih treh letih zagotoviti še skoraj 80 milijonov evrov za odplačilo posojila Evropski investicijski banki za TEŠ 6. Zakon, ki je TEŠ formalno preobrazil v toplarno, velja do konca aprila 2027. Kako bo TEŠ obratoval po tem, ni znano, prav tako še ni določen prihodnji sistem ogrevanja Šaleške doline. Letos in prihodnjo leto bo TEŠ opravil remonta plinskih elektrarn, potem naj bi dokončno ustavili leta 2018 prenovljen blok 5. Občina Velenje je ta mesec zagnala projekt preobrazbe daljinskega ogrevanja v dolini. Trifazni projekt bo potekal do leta 2033. Najprej bodo prenovili omrežje daljinskega ogrevanja, nato naj bi poiskali alternativni vir proizvodnje toplote in šele na koncu bodo izpeljali energetsko sanacijo stavb.
