»Ne iščemo krivca, ampak vzrok.« Tako so na ministrstvu za zdravje povzeli vodilo pri prihodnji obravnavi opozorilnih nevarnih dogodkov v zdravstvu. Dolgoročne spremembe, ki jih napovedujejo v zdravstvenem resorju, so v ostrem nasprotju z dogajanjem po celjski zamenjavi bolnikov. Na ministrstvu so včeraj uresničili napoved o ovadbi zaradi suma malomarnega zdravljenja.
Včeraj ovadba,
v prihodnje preventiva
Potem ko so minuli teden izpostavljali objektivno odgovornost vodstva celjske bolnišnice, so se včeraj na zdravstvenem ministrstvu opredelili še do vloge sevniškega zdravstvenega doma. »V primeru, da bi se izvajalec reševalnega prevoza Zdravstveni dom Sevnica držal veljavnih navodil in prevoz opravil za vsakega pacienta samostojno, po oceni ministrstva do zamenjave pacientov ne bi prišlo,« so zapisali.
Spremembe, ki jih načrtujejo pri obravnavi prihodnjih napak, so na ministrstvu opisali povsem drugače. »Izvajalce je treba usmeriti h korektivnim ukrepom, kar pomeni, da poiščejo vzrok, ga analizirajo in odstranijo, da se podoben dogodek ali varnostni incident v prihodnosti ne ponovi več,« so nam na ministrstvu opisali načela nekrivdne obravnave opozorilnih nevarnih dogodkov. Namen so preventivni ukrepi, so pojasnili na ministrstvu, odgovornost zaposlenih pa mora biti jasno opredeljena.
Z oktobrom se bo zaključil dvoletni projekt za izboljšanje kakovosti zdravstvene obravnave in varnosti pacientov v Sloveniji, so na ministrstvu zapisali sredi septembra. Gre za projekt pod okriljem službe za strukturni razvoj evropske komisije, ki predvideva tudi razvoj slovenskega modela nekrivdne odškodnine (gre za ureditev, po kateri za izplačilo odškodnine prizadetim ni potrebno dokazovanje krivde zdravstvenega delavca, op. p.). »Glede na tragični dogodek zamenjave identitete pacienta se je ministrstvo za zdravje zavezalo, da bomo storili vse, da se tak dogodek ne bo nikoli več ponovil. Spremljanje in beleženje odklonov, jasni in transparentni protokoli ter popravljalni ukrepi so nekaj, kar bi že moralo biti sestavni del vsakega zdravstvenega sistema,« je ob predstavitvi rezultatov projekta izpostavil državni sekretar Tadej Ostrc.
Večletno zanemarjanje varnosti
Spremembe, ki jih napovedujejo na ministrstvu, so odraz dolgoletnih pozivov k učinkovitejši obravnavi napak pri zdravljenju. Za nekrivdno obravnavo incidentov po vzoru skandinavskih držav so se v zadnjih desetletjih zavzemali zlasti tisti zdravstveni delavci, ki so imeli v bolnišnicah neposredne izkušnje z analiziranjem napak. Na ministrstvu so spremembe pri skrbi za varnost in kakovost načrtovali že večkrat, na primer leta 2016, ko je bila na čelu zdravstvenega resorja Milojka Kolar Celarc. V istem letu je bila v ugledni medicinski reviji The BMJ objavljena analiza, ki je pokazala, da je skoraj desetina smrti v ZDA posledica napak pri zdravljenju. Te so neizogibne, zmanjševati pa je treba možnost zanje, so opozorili avtorji analize. V Sloveniji se opozorila, da so napake pri zdravljenju dokaj pogost pojav, še niso usidrala. Posodabljanje sistema varnosti in kakovosti je že večkrat zastalo, še posebno majhne pozornosti pa je bila ta tema deležna med pandemijo covida-19. Opazen je tudi razkorak med podatki bolnišnic in ministrstva o nevarnih opozorilnih dogodkih, o katerem smo v Dnevniku poročali minuli teden.
Varnost zdravstvenih obravnav je zdaj zaradi celjske zamenjave bolnikov – po poročanju spletnega Dela je umrl tudi drugi od njiju – znova pod drobnogledom. Zadnje poteze ministrstva pa v zdravstvu sprožajo kritične odzive. Tak pristop utrjuje kulturo obtoževanja, so izpostavili v Zdravniški zbornici Slovenije. »To ruši zaupanje na vseh ravneh in odvrača od prevzemanja vodstvenih funkcij v javnih zavodih, kar bo še dodatno pospešilo razkroj javnega zdravstvenega sistema,« so poudarili v zbornici, ki jo vodi Bojana Beović.
