Uredba o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi pomeni nekakšno prelomnico pri izboljševanju položaja samozaposlenih in drugih samostojnih delavcev v kulturi. Po vrsti različnih manjših ukrepov v zadnjih letih namreč uvaja zakonsko varovalko, po kateri bodo morali biti samostojni delavci v kulturi – od samozaposlenih igralcev in slikarjev pa vse do prevajalcev, glasbenikov, pisateljev, režiserjev, pesnikov in tehničnega osebja – pri sodelovanju z javnimi kulturnimi zavodi za svoje delo plačani primerljivo z redno zaposlenimi uslužbenci na enakih delovnih mestih. Uredba med drugim določa minimalno urno plačilo, višino začetnega plačila, primerljivost poklicev in delovnih mest ter načine usklajevanja plačila.
»V zakon vpisane minimalne plače so zgodovinski dosežek prizadevanj delavcev za dostojanstvene pogoje dela in naše sporočilo je tu jasno: tudi prekarni delavci so delavci in tudi oni imajo delavske pravice,« je ob sprejemu uredbe povedala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo, je dodal: »Če delavec opravlja primerljivo delo, mora biti tudi primerljivo plačan, ne glede na to, ali je redno zaposlen ali ne.« Kot ugotavlja, se s to uredbo zaključuje obdobje, ko so se pravice vseh delavcev zniževale s tem, da so delodajalci najemali samozaposlene v kulturi kot cenejšo delovno silo.
Dolga leta vztrajanja
Zadovoljni so tudi sindikati. »Uredba bo po več kot treh desetletjih sistematičnega neplačevanja in podplačevanja prekarnih delavcev v kulturno-ustvarjalnem sektorju vendarle uvedla minimalne standarde plačila, ki bodo brez izjem veljali za vse javne kulturne zavode in javne agencije pri nas,« so poudarili v Sindikatu za ustvarjalnost in kulturo Zasuk, kjer so si za uveljavitev tako imenovane »Zasukove minimalke« skupaj s sindikatoma Glosa in SVIZ prizadevali skoraj tri leta. »Boj proti neplačanemu delu oziroma 'delu za reference' med prekarnimi delavci in javnimi kulturnimi zavodi traja že ves čas samostojne države; kultura neplačanega ali premalo plačanega dela je vseprisotna, saj so analize pred leti pokazale, da kar 40 odstotkov delavcev v kulturi za svoj zadnji projekt, ki so ga opravili v javnem zavodu, ni prejelo plačila ali pa so bili plačani zelo slabo,« dodajajo v Zasuku. Ravno zagotovitev enakovrednega plačila za zunanje sodelavce je bila ena od glavnih programskih točk tega sindikata, ki je bil ustanovljen leta 2022.
Prvi sestanki med sindikati in kulturnim ministrstvom so se sicer začeli leta 2023, nekaj mesecev pozneje je zaživela skupna delovna skupina, po več kot letu dni pogajanj pa je prosto pot uredbi odprl sprejem novele krovnega kulturnega zakona, ki je omogočil kolektivno ureditev izhodiščne urne postavke dela samozaposlenih v kulturi. Kar precej usklajevanj je bilo potrebnih glede posameznih točk uredbe, kot sta tako imenovani »obtežitveni faktor« in minimalna začetna višina plačila.
Za resnično enakost
Samostojni delavci v kulturi namreč v primerjavi z redno zaposlenimi nimajo ugodnosti delovnega razmerja, kot so denimo regres, plačilo prevoza in malice, dopust ali bolniška odsotnost, poleg tega morajo sami pokriti nekatere stroške svojega dela, ki jih sicer plačuje delodajalec, kot so recimo nakup opreme in materiala, najem pisarne oziroma delovnega prostora in podobno. Da bi zagotovila dejansko primerljivost plačila med samozaposlenimi in redno zaposlenimi, uredba za določanje izhodiščnega plačila uvaja obtežitveni faktor v višini 1,9, s katerim se množi urna postavka, ki sledi iz primerljivega plačnega razreda. Uredba določa še minimalno začetno plačilo, ko gre za naročila manjšega obsega – kulturnega delavca ne bo mogoče plačati za manj kot osem delovnih ur (oziroma en delovni dan), s čimer se preprečuje drobljenje naročil.
Višina minimalnega plačila se bo z višino plač v javnem sektorju usklajevala enkrat letno, določila uredbe, ki naj bi začela veljati že avgusta, pa ne veljajo le za sodelovanja s samozaposlenimi v kulturi, temveč tudi za druge prekarne delavce, kot so samostojni podjetniki ali tisti, ki delajo na podlagi avtorskih pogodb in študentskih napotnic.
