V začetku letošnjega leta so Rimske terme postale prve terme v Sloveniji, namenjene izključno odraslim gostom. Hotelske namestitve, bazeni, savne, velneški center Amalija in spa tempelj Diana so odslej dostopni le gostom, starejšim od 14 let. Ta poslovna odločitev je rezultat strategije, ki temelji na vedno večjem povpraševanju po sproščujočem okolju brez vsakodnevnega vrveža. Vodstvo term želi gostom ponuditi edinstveno izkušnjo miru, intime in regeneracije, namenjeno predvsem posameznikom, parom in poslovnim gostom.
Kot je pojasnil direktor in lastnik Rimskih term Valery Arakelov, je bila odločitev sprejeta na podlagi številnih pobud in predlogov gostov. Veliko gostov si je želelo okolje, kjer se lahko v celoti posvetijo svoji sprostitvi, brez motenj in hrupa, ki jih pogosto povzroča prisotnost mlajših otrok. Dodal je, da v neposredni bližini že delujejo terme z bogato ponudbo za družine, zato se Rimske terme lahko specializirajo za drugačen, bolj umirjen segment obiskovalcev. Njihov kompleks obenem ni prilagojen otrokom, saj nima otroške infrastrukture, otroci pa so doslej sestavljali le približno dva odstotka vseh gostov. Meja 14 let je bila postavljena, ker se od toliko starih posameznikov že pričakuje, da bodo spoštovali hišni red in prispevali k želenemu mirnemu vzdušju.
Diskriminacija ali samostojna gospodarska pobuda?
Spremembo je spremljala tudi anonimna prijava domnevne diskriminacije na podlagi starosti, ki jo je prejel zagovornik načela enakosti. V postopku presoje je zagovornik preveril, ali gre za nedopustno diskriminacijo ali za izjemo, ki jo dopušča zakon o varstvu pred diskriminacijo. Ugotovil je, da Rimske terme s svojo odločitvijo zasledujejo legitimen poslovni cilj, ki je del njihove samostojne gospodarske pobude. Presodil je tudi, da je izključitev mlajših od 14 let ustrezen in nujno potreben ukrep za dosego želenega cilja ter da ta ukrep ni nesorazmeren.
Zagovornik je svojo odločitev utemeljil tudi s tem, da Rimske terme niso popolnoma izključile otrok, temveč zgolj tiste, ki težje spoštujejo pravila mirnega okolja, potrebnega za sprostitev in zdravstvene storitve. V okolici Rimskih Toplic je hkrati na voljo več termalnih centrov, ki ponujajo storitve, posebej prilagojene otrokom in družinam, zato nova usmeritev Rimskih term ne pomeni omejitve dostopa do termalnega turizma za to populacijo na splošno.
Na podlagi vseh zbranih dejstev in pravne analize je zagovornik ocenil, da v konkretnem primeru ne gre za diskriminacijo, temveč za dopustno izjemo od prepovedi neenake obravnave, kot jo opredeljuje zakon. Rimske terme so tako zakonito uveljavile svojo poslovno politiko in se kot prve v Sloveniji uveljavile kot turistični cilj za goste, starejše od 14 let.
Specializacija kot del konkurenčne prednosti
Podobno kot hoteli v tujini pa tudi slovenski hoteli poslujejo v izredno konkurenčnem globalnem turističnem okolju. »Objave zadovoljstva gostov z obiskom, ki so na voljo na spletnih rezervacijskih portalih, so postale eden ključnih motivov turističnega obiska. Digitalizacija panoge je postala običajen način trženja, oblikovanja cen in operativnega poslovanja,« pa je povedal direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo in dodal, da se zaradi navedenih razlogov hoteli v največji meri prilagajajo trgu oziroma povpraševanju. »Zato se odločajo tudi za specializacijo storitev in se različno pozicionirajo na trgu. To je značilno tako za hotele po svetu kot tudi v Sloveniji.« Ob tem je dodal, da večja ko je ponudba hotelov na nekem območju, večja je potreba po specializaciji. »Usmeritev je stvar odločitve vsakega posameznega hotela, kamor se Združenje hotelirjev Slovenije ne vpleta. Pomembno je, da hoteli, ki se odločijo za specializacijo za določene skupine gostov, to tudi ustrezno sporočajo in oglašujejo. Še posebno je ta informacija v izognitev nesporazumom pomembna v procesu rezervacije,« je še povedal in spomnil, da Združenje hotelirjev Slovenije sicer spodbuja poslovanje hotelov, ki sledi usmeritvam strategije slovenskega turizma 2022–2028 in poudarja trajnostne in lokalne vsebine.
