V Sloveniji so z evropskimi kohezijskimi sredstvi iz obdobja 2014–2020 podprli več sto projektov, programov ali javnih razpisov in tako spisali številne dobre zgodbe. Predlagali so jih prijavitelji ali pa so jih s pomočjo različnih ministrstev in drugih deležnikov skupaj odkrivali predvsem v okviru kampanje EU projekt, moj projekt. To je le del uresničenih projektov, prek katerih želijo na ministrstvu prikazati, da zaradi evropskih sredstev v Sloveniji živimo boljše in lepše na številnih področjih.
Uspešno čezmejno sodelovanje
Prav v tem tednu so uspešno zaključili tudi program čezmejnega sodelovanja Interreg za obdobje 2014–2020, v katerem poleg Slovenije sodelujejo še Avstrija, Hrvaška in Madžarska. Skupno je program podprl 117 projektov, pri katerih je sodelovalo 652 partnerjev, razdeljenih pa je bilo približno 102 milijona evrov. »To je eden tistih mehanizmov, za katerega lahko s ponosom rečem, da je Slovenija v njem zelo uspešna, tudi pri črpanju evropskih sredstev, kar nam priznavajo tudi v Bruslju,« pravi minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek.
Čezmejni programi spodbujajo gospodarski in socialni razvoj na obmejnih območjih, delujejo pa na različnih področjih. Kot je navedel Jevšek, deluje program na področju okolja, javnega zdravja, varnosti in zaščite ter vzpostavlja boljše pogoje za mobilnost ljudi, blaga in kapitala. Program se bo nadaljeval tudi v obdobju 2021–2027, na razpolago je skupno okoli 100 milijonov sredstev. Pri tem so nekateri projekti že v fazi izbire.
Počrpali skoraj 3,3 milijarde evrov
Sloveniji je bilo za obdobje 2014–2020 namenjenih 1,183 milijarde evrov, poleg tega še 849 milijonov kohezijski regiji zahodna Slovenija in 1,305 milijarde evrov vzhodni Sloveniji. Kot poudarja namestnik generalne direktorice direktorata za kohezijo Matjaž Dragar, po podatkih evropske komisije glede črpanja sredstev Slovenija sodi v skupino najuspešnejših držav. »Ob zaključku obdobja z veseljem ugotavljamo, da bomo počrpali vsa sredstva,« pravi sogovornik in dodaja: »V okviru programa smo zelo uspešno vlagali v železniške proge, turizem z gorskimi centri, prenovili smo tudi številne domove za starejše.«
Med dobrimi zgodbami, ki so bile uresničene z evropskim denarjem, na kohezijskem ministrstvu naštevajo še tiste s področja pravičnega zaposlovanja, vključevanja, vzpostavljanja večgeneracijskih centrov, kompetenčnih centrov in centrov zdravja, učenja mlajših odraslih, trajnega zaposlovanja mladih, usposabljanja na delovnem mestu, energetske obnove stavb, izgradnje avtocestnega odseka ter trajnega in inovativnega gradbeništva.
Na ministrstvu za kohezijo med projekti, ki so bili realizirani v perspektivi 2014–2020, izpostavljajo Biotehnološko stičišče Nacionalnega inštituta za biologijo, katerega cilj je bila zgraditev raziskovalne infrastrukture visoke kakovosti. Naslednji med izpostavljenimi je program projektov eProstor, s katerimi so bili optimizirani procesi pri prostorskem načrtovanju, graditvi objektov in upravljanju nepremičnin.
Več projektov na področju lesa
Pri spodbudah za projekte na področju lesa je bilo izpeljanih veliko takšnih, ki so bili v večini namenjeni malim in srednje velikim podjetjem. Pomoč v različnih oblikah in vrednosti je prejelo prek 20.000 podjetij. Veliko sredstev je bilo namenjenih tudi za ukrepe na področju obnovljivih virov energije, med njimi na ministrstvu izpostavljajo proizvodnjo električne energije s pomočjo sončne energije.
Iz evropskih sredstev so zagotovili tudi opremo ob poplavah ter kupili tehnična sredstva za neposredno osebno ter skupinsko zaščito ljudi, premoženja, kulturne dediščine ter okolja.
Vodovod in železnica
Nadgradili so tudi vodovodni sistem B, pri projektu sodeluje 12 občin, njihovim prebivalcem pa je tako omogočena priključitev na novozgrajeno javno vodovodno omrežje. Kot je povedal župan občine Rogašovci Rihard Peurača, gre druga faza projekta počasi h koncu, samo v njihovi občini pa je na novo na javni vodovod zdaj priključenih 600 od 1000 gospodinjstev, 400 jih je bilo že prej. »To je zelo veliko olajšanje in velika pridobitev za naš kraj,« je dejal Peurača.
Prav tako so z evropskim denarjem nadgradili obstoječi železniški tir Maribor–Šentilj, ki prispeva k skrajšanju potovanja po železnici, učinkovitejšemu vodenju prometa vlakov, znižuje ravni hrupa in preprečuje odliv prometa z železnice na cesto.
Eden izmed izpostavljenih projektov je tudi javni razpis za vlaganja v kakovostno in trajnostno preoblikovanje slovenskega turizma in krepitev njegove odpornosti, posebno po kovidni krizi. V okviru javnega razpisa je bilo sofinanciranih devet projektov izgradnje in/ali obnove nastanitvenih zmogljivosti. Po epidemiji je zaživel tudi projekt oskrbe na domu, ki skrbi za podporo samostojnemu in varnemu bivanju na domu zlasti za starejše od 65 let, pri katerih je sposobnost samooskrbe omejena.
