Ministrstvo za finance vsaki dve leti pripravi indeks, v katerem so vse občine v državi razvrščene glede na stopnjo razvitosti. Na tej podlagi se občinam dodeli odstotek državnega sofinanciranja investicij. Razvite občine menijo, da jih država s tem kaznuje za uspešnost, nerazvite občine pa opozarjajo, da niti polno sofinanciranje iz tega vira ni dovolj za razvoj.
Ministrstvo za finance je konec minulega leta objavilo indeks, v katerem so občine za obdobje 2024 in 2025 razvrščene glede na stopnjo razvitosti. Razvitost opredelijo na podlagi izračuna koeficienta, ki ga iz različnih kriterijev izračunajo za posamezno občino. Na takšen način država določi odstotek državnega sofinanciranja, do katerega je občina upravičena pri izvajanju občinskih investicij. Odstotek sofinanciranja, ki ga določijo na podlagi izračunane razvitosti, se giblje med 50 in 100 odstotki vrednosti investicije.
Najnižjih 50 odstotkov sofinanciranja sta deležna samo Komenda in Trzin, ki sta najbolj razviti občini. V prejšnjem indeksu sta bili obe občini izenačeni, v tokratnem pa je Komenda kot najbolj razvita občina v državi za malenkost prehitela Trzin. Po stopnji razvitosti je na zadnjem mestu prekmurski Hodoš. Tudi na splošno so štiri od najmanj razvitih občin v Prekmurju. Murska Sobota je sicer bolj razvita od državnega povprečja in tudi bolj od Maribora ter Ptuja. Na splošno so občine na vzhodu države manj razvite kot v zahodnem delu države. Izjema je štajerski Šoštanj, ki je med petimi najbolj razvitimi občinami. Med mestnimi občinami je najbolj razvito Novo mesto, Ljubljana je po razvitosti na 12. mestu.
Na ministrstvu za finance so pojasnili, da se koeficient razvitosti izračuna na podlagi metodologije, ki se v grobem deli na tri sklope. V prvem so klasični kazalci ekonomske razvitosti, v drugem se upoštevajo različni kazalci ogroženosti občine, v tretjem sklopu pa so razvojne možnosti, ki jih ima posamezna občina.
Med klasične kazalce ekonomske razvitosti sodijo recimo bruto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega, osnova za dohodnino na prebivalca občine in število delovnih mest. Kazalci ogroženosti občine so denimo staranje prebivalstva in stopnja brezposelnosti. V sklop razvojnih možnosti, ki jih ima posamezna občina, sodi oskrbljenost z dobrinami in storitvami komunalnih služb in storitev, opremljenost s kulturnimi objekti in spomeniki ter delež območij, ki spadajo v zaščiteno naravovarstveno območje Natura 2000.
Najbolj razvite delovno aktivne občine
»Prvo je zagotovo to, da je občina Komenda občina z najmlajšim prebivalstvom v Sloveniji, kar posledično prinese veliko število delovno aktivnega prebivalstva. Prebivalstvo je izobraženo in s tem je tudi izpolnjen kriterij višine bruto plače. Če k temu prištejemo še največjo poslovno cono v Sloveniji, ki ponuja izjemno veliko število delovnih mest in s tem občino Komenda uvršča med izrazito delovno aktivne občine, potem rezultat ne preseneča,« je sporočil Jurij Kern, župan Komende. Kritičen je do tega, da razvitost zmanjša odstotek sofinanciranja, še zlasti zato, ker se z razvitostjo tudi povečajo tako stroški kot potrebe prebivalcev. Po županovem mnenju bi država morala projekte podpirati na podlagi kakovosti in ne glede na splošno razvitost.
Tudi Peter Ložar, župan Trzina, meni, da država s tovrstnim načinom sofinanciranja kaznuje uspešnost. »Ne samo sofinanciranje investicij, ampak cel sistem izravnave pri povprečnini konkretno zmanjšuje prihodke razvitejših občin. Razumem, da je potreben sočasni razvoj vse Slovenije, vendar bi morala biti sredstva za manj razvite občine zagotovljena iz drugih virov,« je povedal in ponazoril, da če je povprečnina na občana na ravni države 700 evrov, v primeru Trzina to znese 620 evrov, manj razvite občine pa dobijo tudi 800 evrov. »Dolgoročno se seveda to pozna tudi pri nas, ker je izredno težko zagotavljati že obnovo obstoječe infrastrukture, zato na neki način nazadujemo, ker si težko privoščimo nove investicije in napredek,« je ponazoril župan.
Mestne občine nazadujejo
Ljubljana je upravičena do 60 odstotkov sofinanciranja. Enak odstotek ima tudi Novo mesto, ki je edina mestna občina med petimi najbolj razvitimi. Iz Novega mesta so sporočili, da dosegajo tako visoko razvitost predvsem na račun gospodarstva, a so prav tako kritični do tovrstnega vrednotenja. »Koeficient razvitosti je opredeljen kot merilo za sofinanciranje naložb občin iz državnega proračuna, pri čemer najuspešnejše in najrazvitejše občine kaznuje in nam posledično zagotavlja manjši delež državnih sofinancerskih sredstev. Posebno ob dejstvu, da občine od uspešnega gospodarstva nimamo nobenega neposrednega finančnega učinka, investicijskih potreb in interesov občanov pa imamo enako kot vse druge občine. Na tak način država sporoča, da je uspeh negativen, in nagrajuje manj uspešne,« so kritični v Novem mestu.
Tudi po oceni Združenja mestnih občin Slovenije so kritični do enotne metodologije, ki vključuje tako največje kot najmanjše občine. Izpostavili so, da je glede na prejšnja leta kar sedem od dvanajstih občin v Sloveniji po indikatorjih razvitosti nazadovalo. »To je posledica neustreznega sistema financiranja občin, v katerem so mestne občine v podrejenem položaju, saj v večini prejmejo nesorazmerno manj sredstev na prebivalca kot druge občine, hkrati pa imajo višje stroške za izvajanje javnih nalog na prebivalca.« Dodali so, da je po njihovih podatkih na splošno stopnja pokritosti stroškov zakonskih nalog, ki jih imajo občine, precej nižja pri mestnih kot pa drugih občinah. Za mestne občine naj bi bila ta pokritost zgolj 70-odstotna, medtem ko je pri manjših občinah več kot 97-odstotna. »Ocenjujemo, da mestne občine zaradi tega na letni ravni izgubijo med 100 in 140 milijoni evrov – to so sredstva, ki se morajo preusmeriti iz razvoja in investicij v pokrivanje tekoče porabe, ki bi jo morala pokrivati primerna poraba. V prvi vrsti so torej oškodovani prebivalci mestnih občin, ki predstavljajo eno tretjino vseh prebivalcev.« Z izjemo Maribora in Ptuja so glede na indeks vse mestne občine razvitejše od državnega povprečja.
Manj razviti želijo več pomoči
Od petih najbolj nerazvitih občin so kar štiri prekmurske, med njimi so Hodoš, Šalovci, Rogašovci, Gornji Petrovci in na koncu Hodoš. Edina izjema v spodnji peterici nerazvitih občin je dolenjska občina Osilnica, ki je druga najmanj razvita občina v državi. Županja Alenka Kovač je pojasnila, da razvoj Osilnice zavira pomanjkanje industrije, prav tako so oddaljeni od večjih cestnih in železniških povezav in imajo šibko pokritost z mobilnim signalom. Županja je opozorila, da se prijavljajo na različne razpise in poskušajo z drugimi ukrepi izboljšati pogoje življenja v občini. »Trudimo se, da bi izboljšali življenje naših občanov, vendar je hišo treba graditi na temeljih –infrastrukturi, kjer pa smo odvisni od vlade, ki za majhne obmejne nerazvite ogrožene kraje nima preveč posluha.« Županja je izpostavila, da za razvoj najbolj ranljivih občin stoodstotno sofinanciranje ne zadostuje, ampak sta potrebna načrten razvoj in pomoč države. Pri tem je opozorila, da vlade že 20 let zavlačujejo dokončanje doma za starostnike, ki bi v občino prinesel dodatna delovna mesta in poskrbel za starejše. Osilnica je najstarejša občina v Sloveniji, povprečna starost je kar 51,3 leta.
Vladimir Prebilič, župan občine Kočevje, ki je prav tako upravičena do stoodstotnega sofinanciranja, se strinja, da je polno sofinanciranje premalo za napredek. »V resnici je ponder nerazvitosti sorazmerno majhen. Ne govorimo o tako velikih sredstvih, če si izrazito pod povprečjem, je razkorak nekaj deset odstotkov povprečnine. To niso sredstva, s katerimi bi lahko kompenziral nerazvitost, sploh na področju infrastrukture. Recimo občina Kočevje ima proračun 30 milijonov evrov in sredstva iz naslova sofinanciranja so v rangu 600.000 evrov na letni ravni. To so dobrodošla sredstva, ampak premalo za bistvene spremembe.« Prebilič, ki je tudi predsednik Skupnosti občin Slovenije, je dodal, da so župani pozvali, da bi indeks meril razvitost v širšem razponu, s čimer bi lažje uravnavali nerazvitosti.
Problematični kultura in natura
»V osnovi metodologija za ugotavljanje razvitosti ni slaba, ampak tudi ni dovolj adekvatna. Problematična sta predvsem dva parametra, to sta kultura in natura. Eden od parametrov je opremljenost s kulturno infrastrukturo. Ta parameter je uveljavilo ministrstvo za kulturo, s čimer ni nič narobe. Ampak kako meriti opremljenost s kulturno infrastrukturo, je pa drugo vprašanje,« je še izpostavil Prebilič.
Na ministrstvu za kulturo so pojasnili, da je kulturna infrastruktura po njihovi oceni eden ključnih razvojnih potencialov občin tako v sklopu turističnega kot siceršnjega gospodarskega razvoja. Pri tem se sklicujejo na številne študije, ki izpričujejo, da ima kultura pozitivne učinke tudi za dobrobit občanov.
Prebilič je kot drugi problematični indikator izpostavil vprašanje Nature 2000. »Parameter pokritosti občine v območju Nature 2000 je razumljen tako, da več ko imaš zaščitenega območja, bolj si razvit, ampak v praksi se je to izkazalo drugače. Sem župan občine, kjer je 80 odstotkov površine zaščitene, vendar to v praksi ni dodana vrednost, ampak dodatna ovira. Recimo pri spremembi občinskih prostorskih načrtov ali pri umeščanju objektov v prostor je to zagotovo omejitev. Če bi bili turistična občina, to ne bi bil takšen problem.«
