Cilj je, da v javnem sektorju ne bi bilo več plač, nižjih od minimalne, in da bi bile najvišje sedemkrat višje od najnižjih, je na Brdu pri Kranju dejal premier Robert Golob. Vladna koalicija je do leta 2026 napovedala tudi vzpostavitev sistema, ki bo letno zagotovil 3000 novih javnih stanovanj.

Na koalicijskem vrhu sta bili na mizi reforma javnega plačnega sistema in stanovanjska politika. Na dnevnem redu sta bili sicer predvideni tudi davčna in šolska reforma, ki pa bosta morali počakati do naslednjega srečanja. Sporočilo pod črto je bilo sicer na Brdu pri Kranju jasno – vladna koalicija obljublja višje plače v javnem sektorju, na stanovanjskem področju pa dostopnejša stanovanja za vse. Cilj je, da v javnem sektorju ne bi bilo več delovnih mest s plačo, nižjo od minimalne, in da bi bilo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo ena proti sedem. »Nedopustno je, da imamo plačne razrede, ki so pod minimalno plačo,« je bil jasen premier Robert Golob.

Prioriteta bo po zagotovilih koalicije ureditev spodnjega dela plačne lestvice. Poleg razmerja med najnižjimi in najvišjimi plačami je bilo sklenjeno še, da bodo iskali način, po katerem se bodo plače usklajevale na enak način, kot se usklajujejo minimalna plača, pokojnine in socialni transferji. Eden izmed korakov so po besedah premierja tudi pogajanja o sedanjih plačnih razmerjih, saj bodo služila kot izhodišče, na katerem bodo temeljili vsi ostali ukrepi znotraj reforme. Po neuradnih informacijah naj bi koalicija razmišljala tudi o tem, da najnižja plača v javnem sektorju ne bi bila minimalna plača, ampak bi znašala 60 odstotkov povprečne plače v državi. To bi po grobih ocenah pomenilo približno 900 evrov neto mesečno.

Plačni sistem bo bistveno drugačen od dosedanjega. Rešitve za reformo bodo iskali v več »stebrih oziroma panogah s panožnimi dogovori«. Posamezne panoge naj bi bile delno avtonomne, in sicer tako, da bodo lahko same urejale razmerja znotraj plačnega stebra. Golob ni povedal, koliko plačnih stebrov je predvidenih v izhodiščih plačne reforme.

Počistili bodo »pajkovo mrežo«

Neuradno smo izvedeli, da gre predlog, ki bo še usklajen s koalicijo in sindikati, v smeri oblikovanja več plačnih stebrov znotraj treh skupin. V prvi skupini za funkcionarje je po zdajšnjem predlogu predviden plačni steber za direktorje in funkcionarje, v skupini javnih uslužbencev stebra za državno upravo ter policijo, vojsko, civilno zaščito in gasilce, znotraj skupine javnih zavodov pa so plačni stebri za kulturo, znanstveno-raziskovalno dejavnost in izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo ter ostale zavode.

Kot rečeno, želi koalicija z rešitvami v več stebrih posameznim panogam omogočiti določeno stopnjo avtonomije pri urejanju plačnih razmerij. »Na ta način želimo bolj vključiti vse udeležence v socialnem dialogu, hkrati pa jim na neki način predati del odgovornosti, da urejajo medsebojna razmerja,« je napovedal Golob in dodal, da bodo v koaliciji naredili vse, da se sedanji sistem pajkove mreže odpravi, saj da je sedaj tako, da kjer koli v sistemu spremenimo eno samo plačo, to sproži val zahtev po celotnem sistemu. »Sistem bo postavljen tako, da bo zdržal daljše obdobje, ne da bi se pri tem ustvarjale dodatne krivice med poklicnimi skupinami,« je podčrtal.

Tanja Fajon je kot podpredsednica vlade v imenu stranke SD izpostavila transparentnost priprave reforme, finančno vzdržnost, enako plačilo za enako delo in to, da nihče ne sme za polni delovni čas dobiti manj od minimalne plače. Za SD je tudi pomembno, da reforma prestane ustrezen socialni dialog. Napovedala je, da bo to najtrši oreh koalicije in da bodo od plačne odvisne tudi druge reforme. Po oceni Goloba si bodo v vladni koaliciji za celovito zastavitev reforme vzeli čas do konca leta, do prvega aprila pa bo čas za dogovor z določenimi skupinami o odpravi plačnih anomalij. Del reforme je na primer tudi to, kako v javnem sektorju vzpostaviti sistem učinkovitega vodenja in nagrajevanja. Korake reforme bo predvidoma prihodnji teden podrobneje predstavila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

Gradili bi 3000 stanovanj na leto

Druga točka koalicijskega vrha je bila prevetritev izjemno podhranjene stanovanjske politike. »Stanovanjski fond je vsako leto starejši, stanovanjska gradnja se zaustavlja, živimo na hlapih preteklosti. Nekaj časa nas je reševala samogradnja, druge gradnje je bilo relativno malo,« je situacijo komentiral koordinator Levice Luka Mesec. V koaliciji se strinjajo, da mora biti glavni nosilec gradnje javnih stanovanj republiški stanovanjski sklad, temu pa je treba zagotoviti več denarja iz proračuna. Za gradnjo naj bi se namenjala tudi zemljišča v lasti Slovenskega državnega holdinga, javna neprofitna stanovanja pa bodo poleg javnih stanovanjskih skladov lahko gradile neprofitne stanovanjske organizacije, ki so lahko organizirane kot podjetja, stanovanjske zadruge in potencialno tudi drugi deležniki.

Cilj koalicije je do leta 2026 vzpostaviti dolgoročno vzdržen sistem, ki bo omogočal gradnjo 3000 javnih stanovanj na leto. Nosilec bo torej republiški stanovanjski sklad, iz proračuna pa naj bi za gradnjo namenili približno 100 milijonov evrov na leto. Po naših informacijah so v Levici, ki ji pripada ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je pristojno za stanovanjsko področje, zadovoljni, da je na strani koalicijskih partnerjev posluh za stanovanjsko politiko. V stranki računajo, da bodo dodatna neprofitna stanovanja v povezavi z regulatornimi posegi dolgoročno vplivala na znižanje najemnin in cene stanovanj. Golob je k temu dodal, da stanovanjska reforma ni namenjena temu, da neka ozka skupina reši svoj stanovanjski problem. »Reforma bo namenjena temu, da se celoten stanovanjski fond na trgu poceni za vse, in za to smo pripravljeni investirati javni denar.«

Sindikati imajo premalo informacij glede rešitev

Sindikati se strinjajo z vlado o ključnih težavah plačnega sistema, o tem, ali se strinjajo tudi glede rešitev, pa je še premalo informacij. Sindikati predvsem pozdravljajo napoved koalicijskih partnerjev, da ne bo več plač, ki bi bile manjše od minimalne, ter da je odprava plačnih nesorazmerij ključna prioriteta.

Koalicijski partnerji so se včeraj med drugim seznanili z analizo na področju plač in zaposlenih v javnem sektorju. Omenjena analiza je bila sicer že prejšnji teden predstavljena tudi predstavnikom sindikatov javnega sektorja. Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), odobrava metodologijo in ugotovitve, saj je »vladna analiza, kar se tiče same metodologije, ustrezna in zelo podobna tej, ki smo jo sami naredili s svojimi analitiki, ter kaže na to, da je v zadnjih petih letih prišlo do izrazitih anomalij pri vrednotenju delovnih mest, ki so bila včasih med seboj primerljiva«. Štrukelj dodaja, da so v konfederaciji že pred leti opozarjali, da plačni sistem že dolgo ni več enoten, a težave so po njegovem v naknadnem ustvarjanju novih zakonov za posamezne poklicne skupine. »Eden izmed žebljev v krsto plačnega sistema je ta, da je v zadnjih letih prišlo do obvodov tega plačnega zakona s prenosom posameznih delov plač v področne zakone, recimo v vojski, kjer so z resornimi zakoni obšli plačni sistem in uveljavili neki dodatek ali dodatno vrednost plačam, kar je še naprej povzročalo deformacijo plačnega sistema.«

O včerajšnjem koalicijskem sestanku in sporočilih po njem je Štrukelj kritičen: »Nič ni bilo povedano o tem, kako bo prišlo do novega plačnega sistema in kaj ga bo gnalo naprej.« Ob tem poudarja, da je za konfederacijo najpomembneje, da zaposleni prek svojih sindikatov sodelujejo pri oblikovanju novega plačnega sistema kot enakopraven partner in da na koncu dosežejo večinsko soglasje glede vsebine tega novega plačnega sistema ter da se ohrani sistem kolektivnih pogodb in kolektivnega dogovarjanja. O omenjenih vprašanjih včeraj na tiskovni konferenci po zaključku koalicijskega vrha ni bilo ničesar izrečenega.

Povedal malo, a vseeno presenetil

Jakob Počivavšek, predsednik konfederacije sindikatov Pergam, je izrazil zadovoljstvo, da vlada sledi pozivom sindikatov in ima odpravo uravnilovke ter odpravo plačnih nesorazmerij za prioriteto, saj na to problematiko v njegovi pogajalski skupini opozarjajo že vrsto let. Počivavšek poudarja, da je glede drugih vprašanj – plačnih stebrov in konkretnih korakov – premalo informacij, da bi lahko podali stališče.

Tudi Štrukelj pozdravlja napoved, ki so jo izrazili vsi trije koalicijski partnerji, da nov plačni sistem ne bo več predvideval zaposlitev za plačo, ki bi bila manjša od minimalne. Dodaja pa, da na žalost ni bilo nič slišati o vrednotenju dela najbolj kvalificiranih in konkurenčnih kadrov, ki zapuščajo javni sistem zaradi prenizkih plač. Štrukelj je še poudaril, da ga je presenetila izjava predsednika vlade o tem, da je dogovor s sindikati glede nesorazmerij v trenutnem plačnem sistemu pogoj za nadaljevanje reforme: »Če smo predsednika vlade pravilno razumeli, bo vlada najprej odpravljala plačna nesorazmerja v tem razpadlem plačnem sistemu, ki že dolgo ni več enoten, in šele potem bi šli v reformo. Do zdaj je veljalo, da se bosta reforma in odprava plačnih nesorazmerij zgodili vzporedno.«