Društvo AETP, ki se v Sloveniji bori proti reji živali v kletkah, pri čemer ga denarno podpira društvo Odprte kletke iz Poljske (na Poljskem v obogatenih kletkah še vedno redijo 67,7-odstotka vseh kokoši nesnic, medtem ko je v Sloveniji ta delež 14,3-odstoten), je minulo soboto udarilo z objavo posnetka, na katerem je videti krut in v delu tudi protizakonit (trganje mod) postopek kastriranja do sedem dni starih pujskov na živo, brez omamljanja in protibolečinske terapije. Takšno kastriranje omenjena zakonska novela s 1. januarjem 2026 prepoveduje.

Zrežirani posnetek?

Posnetek, ki je izzval zgražanje in ogorčenje, je po navedbah AETP nastal skrivaj na eni večjih slovenskih rej. Toda razširile so se govorice, da naj bi ga posneli načrtno – v pomoč pri dokončni potrditvi zakona o zaščiti živali. To naj bi se zgodilo v prašičerejskem objektu Farm Ihan, ki so v 100-odstotni lasti države.

To informacijo smo skušali preveriti tako pri AETP kot v Farmah Ihan. Žal nismo bili uspešni. Samo Curk, predsednik AETP, nam na izrecno vprašanje, ali je video nastal v Farmah Ihan, lokacije ni želel razkriti (tako naj bi mu svetoval odvetnik), tega, kdaj je nastal, pa se ni spomnil. Napovedal je, da bodo policiji v konkretnem primeru prijavili sum kaznivega dejanja mučenja živali. Tudi Farme Ihan smo vprašali, ali je posnetek AETP nastal pri njih, in to zaradi promocije omenjene zakonske rešitve. Odgovora do zaključka redakcije nismo dobili.

Cenzura

Ob prepričevanju odgovornih, da stroka zakonsko rešitev glede kastracije pujskov soglasno podpira, se je javno oglasil dr. Janko Skok s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Kot živinorejec se ukvarja z etologijo (vedenjem) in biologijo domačih živali. Je tudi član strokovnega sveta za zaščito živali, ki je posvetovalni organ kmetijske ministrice in uprave za varno hrano, ki sodi pod njeno okrilje. Ta sedemčlanski strokovni svet je letošnjo pomlad razpravljal o osnutku novele zakona o zaščiti živali. Tudi o načrtovani prepovedi kastracije do sedem dni starih pujskov brez omamljanja (anestezije) in protibolečinske terapije (analgezije).

Skok je bil edini, ki je nasprotoval prenagljenemu vnašanju te prepovedi v zakon. Poudaril je, da rezultati tujih študij ne kažejo prepričljivih dokazov, da uporaba anestezije in analgezije bistveno zmanjša stres in bolečino živali. Poudaril je tudi, da s tem ne rešimo osnovnega problema, to je kastracije/odstranitve mod pri pujskih, ki je sporna sama po sebi.

Povzetek njegovega mnenja, ki se je razlikovalo od mnenj preostalih šestih članov strokovnega sveta za zaščito živali, je sprva bil v osnutku zapisnika, iz končne različice pa je izginil. Kot navaja Skok, je za njegovo delno izločitev najprej poskrbel dr. Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali, za dokončno pa kar uslužbenka uprave za varno hrano Danuša Štiglic, na sedež katere so jo lani kazensko premestili, potem ko je pri odvzemu goved v Posavju kot inšpektorica serijsko kršila zakonodajo.

Podpečan: »Dr. Skok je govoril neumnosti.«

»Na svetu za zaščito živali je dr. Skok vseskozi zagovarjal interes živinoreje, in ne dobrobiti ter zaščite živali. Govoril je neumnosti v smislu, da živali ne čutijo bolečine in da bodo že potrpele tistih nekaj sekund posega. Trdil je, da analgetiki in anestetiki puščajo negativne posledice na živalih in ogrožajo varnost hrane. Za konec pa je trdil, da veterina poslabšuje biovarnoste razmere v rejah živali. Takšnih trditev, ki jih nekdo na svetih izreče kar tako 'na počez', brez dokazov, ne pišemo v zapisnik,« je v zvezi s Skokovimi očitki za Dnevnik dejal Podpečan.

Skok pa zagotavlja, da ni trdil, da je njegovo stališče, ki ga je utemeljil z znanstveno strokovno literaturo, absolutno pravilno. »Nisem dal nobene sodbe. Izhajal sem iz načela znanstvene previdnosti. Rekel sem, da zadeve niso jasne in da lahko pride do velikih problemov. Prepričan sem, da bi morali naprej razpravljati o strategiji, kako bomo izpeljali kastracijo na način, kot jo zdaj uvajamo, a namesto tega hitimo s sprejemanjem zakona in skačemo v motno vodo,« je za Dnevnik izpostavil Janko Skok. Povedal je tudi, da je pričakoval, da bo njegovo ločeno mnenje del zapisnika z omenjene seje strokovnega sveta za zaščito živali, a so ga na koncu v celoti izločili. Zlasti je zgrožen, ker je imela zadnjo besedo pri tem uslužbenka uprave za varno hrano Danuša Štiglic, saj je strokovni svet tudi posvetovalni organ uprave. »Nedopustno je, da organ, ki mu mi svetujemo, posega v vsebino zapisnika in iz njega izloča mnenja, ki bi jim lahko nalagala potencialno odgovornost. Če je strokovni svet le glasovalni stroj, je nesmiselno, da sploh obstaja,« je dejal Skok in dodal, da se s posegom v zapisnik na njegovo pobudo zdaj ukvarja komisija za preprečevanje korupcije. 

“Pujski vreščijo za vsako figo”

Zakonske rešitve glede kastracije pujskov ne podpira niti dr. Milena Kovač, redna profesorica na katedri za znanosti o rejah živali na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Za Dnevnik je poudarila, da noveli zakona ne bi nasprotovala, če bi bila napisana primerljivo s pravili, ki veljajo v zahodnih državah članicah EU. »Anestezija in analgezija da, vendar je nujno dovoliti sredstva, ki jih imajo na voljo preostale države. Kastracijo pujskov, starih do sedem dni, lahko v državah EU tudi z anestetiki in analgetiki izvajajo rejci ali oskrbniki. Opraviti morajo največ 20-urni tečaj. Za takšno rešitev je tudi velika večina naših rejcev,« je pojasnila strokovnjakinja za rejo živali. In nadaljevala: »Skrbi me, da bodo pri nas za opravljanje kastracije zahtevali končanje veterinarske fakultete. To pomeni, da bo to drago opravilo. Verjemite mi tudi, da dobrim veterinarjem ni cilj kastrirati pujske.«

Kovačeva je nadalje pripomnila, da »pujski vreščijo za vsako figo«, ne le pri kastraciji, saj je zanje stresno vsakršno lovljenje ali držanje, tudi z namenom crkljanja. »Verjetno je bolečina ob uporabi analgetikov in anestetikov manjša. Zlasti v poskusih so potrjene prednosti, ki jim ne moremo oporekati. Toda če brskamo po prispevkih iz prakse, se kažejo tudi negativne strani: postopek je daljši, zahteva več dela, nekatere pujske je treba prebujati, tudi izgube živali so lahko večje,« je nanizala dr. Kovačeva in dodala, da je lahko veliko tveganje tudi obisk veterinarja. »Potrebujejo ga v rejah, v katerih so živali bolne. Vstop v rejo bi moral potekati preko sanitarnega vozla, kar pomeni, da se za vstop in izstop stušira in preobleče. Kastracija poteka v prasilišču, kjer so svinje in pujski najbolj občutljivi. Napredna veterinarska stroka v tujini rejcu svetuje in pomaga predvsem pri prašičih, ki so preseljeni v bolnišnico na kmetiji, kastracija pa je – tako kot osemenjevanje – prepuščena kmetu,« je med drugim navedla Milena Kovač.

Priporočamo