Zakonodajno-pravna služba (ZPS) državnega zbora je bila do predlagane novele zakona o zaščiti živali zelo kritična. Pripombe je napisala na petnajstih straneh. Koalicijske poslanske skupine so se tik pred začetkom sredine seje odbora za kmetijstvo odzvale z obiljem dopolnil, ki pa državnozborskih pravnikov vsebinsko povečini niso zadovoljila. Izpostavili so nekatere pomanjkljivosti, ki so lahko sporne z ustavnopravnega vidika, nekatere pa tudi kažejo na neskladje s pravnim sistemom, so opozorili.
Kvalificiranim prijaviteljem so vzeli moč
Poslanke SD Meire Hot pripombe ZPS ne skrbijo. Spomnila je, da jih je bilo veliko tudi pri prejšnjem spreminjanju zakona o zaščiti živali leta 2023, katerega nosilka je bila sama. »Vsi vemo, kakšen halo se je takrat dogajal okoli kvalificiranih prijaviteljev (nepravilnega ravnanja z živalmi, op. p.), a je ustavno sodišče večinoma pritrdilo razlogovanju koalicije, ki je bilo, da tu ne gre za noben vzporedni mehanizem,« je zmotno dejala Hotova. Ustavno sodišče je namreč na pobudo državnega sveta v veljavnem zakonu o zaščiti živali razveljavilo ključni določili, nanašajoči se na kvalificirane prijavitelje. Ti bi lahko, če se ne bi strinjali z ugotovitvami veterinarske inšpekcije, zahtevali, da o njih ponovno presodi posebna tričlanska komisija, pritožba zoper odločitev komisije pa ne bi bila mogoča. Toda teh določil ni več v zakonu o zaščiti živali, saj so ju ustavni sodniki januarja letos razveljavili.
»Ne samo da so te določbe sporne, ker so nejasne, kot je ustavno sodišče ugotovilo soglasno, pač pa je po mojem mnenju prav ta del ureditve problematičen tudi v smislu podelitve spornih pooblastil prijaviteljem,« je v ločenem pritrdilnem mnenju zapisala ustavna sodnica dr. Katja Šugman Stubbs, ki jo je Meira Hot na sredini seji odbora za kmetijstvo sicer citirala, vendar je del njenega mnenja, ki govori o razveljavljeni možnosti »nenavadnega prepletanja pooblastil med prijavitelji in inšpekcijskimi organi«, zamolčala.
Greif: Prilagoditev hleva ni atomska fizika
Koalicija namerava s koncem leta 2028 prepovedati rejo kokoši nesnic v prenatlačenih kletkah. Rejcev, ki to še prakticirajo, je 35. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) jih je povprašala, kaj bi ta prepoved pomenila zanje. »Predlagani triletni rok za prilagoditev je izredno problematičen. Rejci bodo od osem do deset mesecev brez dohodka, izgubili bomo tudi 14,3 odstotka slovenske prireje jajc iz obogatenih kletk. Nadomestila jih bodo jajca iz obogatenih kletk drugih držav članic, ki bodo imele daljše prehodno obdobje,« je opozorila rejcev povzela Gabrijela Salobir iz KGZS, Tomo Wankmüller, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije, pa je zakonodajalce prosil, naj hkrati s prepovedjo dosežejo, da jajc iz obogatenih kletk potem ne bo več na našem trgu, torej tudi tistih iz tujine ne.
Kmetijske organizacije bi prehodno obdobje za prepoved reje nesnic v obogatenih kletkah podaljšale do leta 2035, ne le do konca leta 2028, da bi imeli rejci dovolj časa za preusmeritev v druge oblike reje. »Prilagoditev hleva ni atomska fizika, saj ne gradimo rakete za vesolje ali atomskega reaktorja, ampak prilagajamo hleve. Mislimo, da je še tri leta preveč,« se je na pozive kmetov odzvala poslanka Levice Tatjana Greif. »Nedopustno je žival mučiti zato, da nekdo iz tega kuje dobiček,« jo je dopolnila Meira Hot. In glede na to, da bo prestrukturiranje rejcem 80-odstotno sofinanciralo kmetijsko ministrstvo, pripomnila: »Še tri leta bomo plačevali mučenje živali z državnimi sredstvi.« Vida Čadonič Špelič iz Nove Slovenije pa se je vprašala: »Je greh, da kmet živali redi za denar? Vsak si mora izračunati stroške in ugotoviti, ali bo preživel s svojim delom, zato prosim, ne zamerimo kmetom, če opozarjajo, da bo to imelo vpliv na njihove stroške.«
Starejši psi potrebujejo več veterinarske oskrbe
Predlagana novela zakona o zaščiti živali spreminja tudi način financiranja zavetišč za zapuščene živali. Prvih 60 dni naj bi te stroške nosile občine, od 61. do 180. dne država, naprej pa 20-odstotno država in 80-odstotno imetniki zavetišč. Predstavniki zveze za živali so se o tem predlogu posvetovali s pravniki, veterinarji in imetniki zavetišč. V obširnem mnenju, ki so ga posredovali odločevalcem, so zapisali, da bi takšna ureditev ogrozila stabilnost zavetniškega sistema, zmanjšala dostopnost oskrbe za zapuščene živali ter negativno vplivala na dobrobit živali in zaposlenih v zavetiščih. Opozorili so, da v zavetiščih dlje kot 180 dni ostajajo stare, kronično bolne in vedenjsko problematične živali, katerih oskrba je zahtevna in draga.
Zveza je zato predlagala, naj država načrtovano sofinanciranje dolgotrajne oskrbe zapuščenih živali z 20 poviša na 50 odstotkov. Koalicija je z vloženim amandmajem ta delež dvignila na 35 odstotkov, doktorica veterinarskih znanosti Vida Čadonič Špelič pa meni, da je tudi to premalo. »Nalijmo si čistega vina. Starejši psi potrebujejo več veterinarske oskrbe ter drugačno hrano in nego. In če smo se kot država odločili, da bodo živali v zavetiščih živele do naravne smrti, moramo najti tudi denar za pokrivanje teh stroškov,« je pozvala.
