V osnovnih šolah je bilo leta 2016 na kosila naročenih 75 odstotkov učencev osnovnih šol, leta 2022 pa 83 odstotkov. Gre za več kot 150.000 osnovnošolcev. Od leta 2020 do 100-odstotne subvencije kosila niso več upravičeni vsi otroci, ki živijo v gospodinjstvih s socialnim stanjem pod pragom tveganja revščine. V Inštitutu 8. marec so zato prepričani, da trenutna ureditev s socialnega vidika ni ustrezno urejena. Po njihovem bi morala biti del zagotavljanja pravice do brezplačnega obveznega izobraževanja tudi brezplačna kosila. Zaradi tega so sredi oktobra v državnem zboru vložili predloga zakonov o osnovni šoli in o šolski prehrani, s katerima želijo vsem osnovnošolcem zagotoviti brezplačen topel obrok.
Koalicija soglasno,
opozicija nejasno
Ob robu vložitve predloga smo vsem parlamentarnim strankam poslali vprašanje, ali podpirajo zakonske spremembe. Brezplačna kosila za vse otroke so sicer obljubljena tudi v koalicijski pogodbi. V SD so poudarili, da mora biti kakovostno izobraževanje dostopno vsem otrokom. »Brezplačna šolska prehrana je bila in ostaja ena naših temeljnih zavez, je tudi del strankinega programa, ki smo ga predstavili pred državnozborskimi volitvami. Še več, na našo pobudo je bil ta ukrep umeščen v koalicijsko pogodbo, in veseli nas, da je to izjemno pomembno vprašanje prepoznano tudi v širšem krogu civilne družbe,« so odgovorili.
Da so zavezo o brezplačni prehrani za vse učence zapisali v koalicijsko pogodbo, so poudarili tudi v Levici in Gibanju Svoboda. »V zakonodajnem postopku pa bomo v sodelovanju z vsemi vpletenimi, predvsem s pristojnim ministrstvom in šolami, iskali skupne rešitve, ki bodo zakon še izboljšale. Ključno je, da je zakon izvedljiv in pripravljen v luči socialne pravičnosti ter finančne vzdržnosti. Upoštevati mora tudi potrebe po posodobitvi tehničnih, prostorskih in kadrovskih kapacitet šolskih kuhinj. Mnogo šol namreč v tem trenutku ne razpolaga niti z ustreznimi prostori za kuhanje in prehranjevanje,« so opozorili v največji koalicijski stranki.
Opozicija medtem glede podpore zakonskim predlogom ni dala jasnih odgovorov. V SDS se sploh niso odzvali, iz NSi pa so nam sporočili, da poslanska skupina še ni opravila razprave in da zato na naše vprašanje ne morejo odgovoriti. »Poslanska skupina še ni proučila zakonodajnih predlogov, niti še ni zavzela stališča, saj sta bila predloga šele dobro vložena v zakonodajni postopek, kjer čakata na prvo obravnavo. Je pa znano, kako je poslanska skupina glasovala, ko so bili v zakonodajnem postopku podobni predlogi. Vendar, kot že rečeno, to še ne kaže, kako se bo poslanska skupina odločila tokrat.«
Koalicija nedavno
zavrnila predlog SDS
Spomnimo, da so v SDS s predlogom novele zakona o šolski prehrani brezplačno malico in kosilo za vse osnovnošolce in srednješolce od 1. januarja 2024 nazadnje predlagali konec avgusta. Koalicija predloga ni podprla. Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je takrat opozoril, da sta predloga SDS in Inštituta 8. marec v svojih učinkih zelo različna. Po oceni Levice je predlog slednjega boljši, saj šolsko prehrano opredeljuje kot javno službo. To pomeni, da so nabava, priprava in razdeljevanje obrokov omejeni na vzgojno-izobraževalne zavode. S tem se sledi napotilu smernic zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, naj se priprave obrokov ne prenaša na zunanje izvajalce. Izključuje se torej profitni interes. SDS je predlagala, da se brezplačna prehrana v šolah določi kot pravica, ki jo potem lahko zagotavlja zasebnik, zunanji izvajalec ali šola sama.
V Inštitutu 8. marec ob tem opozarjajo, da so nekatere šole v preteklem šolskem letu že bile primorane dvigniti cene kosil in da lahko dvig cen obrokov pričakujemo tudi v prihodnje. Ter da splošna družbenoekonomska situacija draginje že tako poslabšuje položaj vseh družin, za katere je strošek šolskega kosila največji s šolanjem povezan strošek. V Inštitutu 8. marec ocenjujejo, da bi se za zagotavljanje brezplačnih osnovnošolskih kosil izdatki državnega proračuna povečali za 77 milijonov evrov. Predlog zakona bi hkrati zmanjšal prispevek lokalnih samoupravnih skupnosti, ki v svojih proračunih namenjajo sredstva za subvencioniranje šolske prehrane.
Hrana ne sme pristati
v košu za smeti
Številni deležniki sicer poudarjajo, da tovrsten ukrep ni racionalen, saj da so že sedaj na voljo številne možnosti za subvencioniranje prehrane, in da je neprimerno, da bi hrana ostajala, medtem ko so nekateri lačni. Predsednik Združenja ravnateljev OŠ Gregor Pečan je pred časom spomnil na leto 2008, ko je vlada Janeza Janše že uvedla brezplačne obroke za dijake. Takrat je ogromna količina hrane končala v smeteh. Kritiki predloga so v preteklih mesecih prav tako večkrat opozorili, da šole nimajo kapacitet, potrebnih za pripravo obrokov in njihovo razdeljevanje.
»Odzivi so zelo različni. Nekatere šole in nekateri ravnatelji se že v sedanjem sistemu trudijo, da se hrane ne zavrže. Presežni obroki se ponekod tudi delijo znotraj šole. Mislim, da z nekim optimiziranim sistemom beleženja oziroma prijavljanja in odjavljanja obrokov do tega ne bi prišlo,« na takšne pomisleke odgovarja Vatovec. Vodja poslancev Levice je dodal, da se od ministrstva pričakuje sprejetje ustreznih ukrepov, ki bodo omogočili izvajanje prehranjevanja na način, da ne bo prihajalo do zavrženja hrane. Prav tako je opozoril, da marsikatera šola sploh nima ne kuhinje ne jedilnice, kar da terja dodaten napor in finančne vložke. Po njegovi oceni bi lahko infrastrukturne pomanjkljivosti odpravili v roku nekaj let. »Ko bo zakon v obravnavi, pričakujemo tudi bolj natančne podatke z ministrstva, ki jih je naročil minister. Takrat bomo imeli bolj jasno sliko tega, kdaj in na kakšen način bo lahko stvar v praksi popolnoma zaživela.«
