V torek zvečer je poslanska skupina Gibanje Svoboda v zakonodajni postopek vložila novelo zakona, ki predvideva, da se sedanje dopolnilno zavarovanje preoblikuje v obvezni zdravstveni prispevek. Zavezanci za plačilo prispevka so vsi zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja, obvezen bo tudi za tiste, ki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zdaj ne plačujejo. Prispevek bi se odvedel od plače oziroma pokojnine, znašal bo 35 evrov in se enkrat na leto uskladil z rastjo povprečne bruto plače v državi. Premij po novem ne bi več plačevali komercialnim zavarovalnicam, pač pa Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Premier Robert Golob je poudaril, da želijo z vloženo novelo zakona zamrzniti cene dopolnilnega zavarovanja, s tem pa preprečiti kopičenje dobičkov zasebnih zavarovalnic.
Mrzel tuš za zasebne zavarovalnice
Poteza je neposreden odziv koalicije na napoved zavarovalnice Generali, da bo premijo z majem dvignila za deset evrov, na 44,89 evra, pri čemer preostali dve zavarovalnici Triglav in Vzajemna podražitve nista izključili. Tako premier kot minister za zdravje Danijel Bešič Loredan sta izpostavila, da je sodu izbil dno petkov sestanek, na katerem na strani zavarovalnic ni bilo posluha niti za zadržanje podražitev. »Preprečili bomo podražitve in dobičke iz dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, do konca leta 2024 pa bomo preoblikovali financiranje celotne zdravstvene blagajne, da bo solidarnejše in pravičnejše. Če ne bi ukrepali, bi podražitev zavarovance stala 120 evrov na leto,« je dejal Golob. V koaliciji poudarjajo, da je vloženi zakon prvi korak k ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in temelj za pravično in vsem dostopno javno zdravstvo.
Gibanje Svoboda je novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju vložilo v zakonodajno proceduro potihoma in brez posebnih napovedi, zaradi česar zakon v koaliciji ni usklajen do podrobnosti. Je pa vložen po rednem postopku, kar naj bi zagotavljalo primeren čas za morebitne popravke. Z nenadno potezo naj bi v največji koalicijski stranki preprečili blokado, kakršno je opozicija dosegla po lanskoletnih volitvah z vloženimi tridesetimi zakoni. Konkretno naj bi s tem prehiteli morebitne poteze stranke SDS oziroma Inštituta 1. oktober, ki ga vodi nekdanji poslanec SDS Pavle Rupar.
Novela bo predvidoma začela veljati s 1. septembrom letos, za vmesno obdobje pa bo vlada v prihodnjih desetih dneh pripravila uredbo o zamrznitvi cen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, podobno, kot je to storila na področju energentov.
Šele prvi korak zahtevne reforme
Podrobneje je o razlogih za spremembo zakonodaje danes na novinarski konferenci spregovorila poslanka Svobode in predsednica odbora DZ za zdravstvo Tamara Kozlovič. Odziv na napovedani dvig premije je bil po njenih besedah nujen, saj v koaliciji želijo, da se število zavarovancev ohrani najmanj na današnji ravni. »Obstaja tveganje, da bi zaradi povišane premije prišlo do odpovedi dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Želimo preprečiti morebitne zdravstvene in socialne stiske. Pomembno je tudi, da vsa sredstva, ki jih zberemo, ostanejo v javnem zdravstvenem sistemu, zato so podražitve premij, ki bremenijo državljanke in državljane, nedopustne.« Golob je dodal, da je novela ključni korak na poti do zdravstvene reforme, v sklopu katere bodo do konca leta 2024 med drugim preoblikovali financiranje celotne zdravstvene blagajne.
Predlog sta pozdravili tudi obe koalicijski partnerici Levica in SD. Socialni demokrati so komentirali, da je v luči podražitev in nedostopnosti zdravstvenih storitev skrajni čas za preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja in da bo zakon po potrebi dopolnjen v postopku sprejemanja. Koordinator Levice Luke Mesec pa je dejal, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje najbolj nepravičen davek in da ga veseli, da so končno začeli odpravljati to nepravičnost. Iz njegovih pojasnil je bilo razumeti, da si v Levici v nadaljevanju želijo, da bi bila višina prispevka določena solidarnostno glede na dohodek plačnika in ne v enotnem znesku, ki bistveno bolj obremeni tiste, ki imajo manj. »S prvim korakom izključujemo zasebne zavarovalnice in prispevek dajemo v roke ZZZS, pri čemer bodo ljudje prihranjeni podražitev. Do konca leta 2024 pa se bomo dogovorili o načinu, kako urediti socialno pravičnost tega prispevka oziroma sistema nasploh,« je podčrtal Mesec.
Zavarovalnice opozorile na dolgoročno vzdržnost
V opoziciji ocenjujejo, da predlog novele za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bo prinesel bolj dostopnega javnega zdravstva. V SDS vladni koaliciji očitajo »zganjanje cenenega piarja« in »votlost« predlaganih ukrepov, v NSi pa menijo, da gre le za prelaganje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja »iz levega v desni žep«. V NSi so recimo opozorili, da predlagane spremembe ne ukinjajo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. »Od tega, da smo zdaj plačevali po položnicah ali preko trajnika, ga bodo zdaj prenesli na to, da bo ta del avtomatsko odveden že od plače,« je izpostavila poslanka NSi Iva Dimic. Poslanka SDS Jelka Godec je tvitnila, da poteza koalicije vodi k popolni razmejitvi državnega in zasebnega zdravstva. »Ko bodo zavarovalnice staknile glave, bomo dobili nov sistem zdravstvenih zavarovanj, ki si ga bodo privoščili le nekateri. In ti bodo imeli dostop do zdravstvenih storitev v zasebnem zdravstvu.«
Na napovedane spremembe so se odzvale tudi zavarovalnice, kjer pozivajo k premišljenim posegom pri preoblikovanju financiranja javnega zdravstvenega sistema. »Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni zdravstvena reforma niti ni korak, ki bi reševal dolgoročno vzdržnost javnega zdravstvenega sistema in dostopnost zdravstvenih storitev,« so sporočili iz slovenskega zavarovalnega združenja, kjer so ocenili, da bo s pristopom k ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, kot je napovedan, do konca leta v zdravstvenem sistemu primanjkovalo najmanj 200 milijonov evrov. Ob tem pozivajo k razmisleku, ali tovrsten pristop dejansko naslavlja ključno težavo javnega zdravstvenega sistema, to je dolgoročno finančno vzdržnost. Golob je sicer danes poudaril, da je ukrep zgolj del širše reforme, in ocenil, da je v zdravstvenem sistemu ogromno rezerv, da se jih ne da najti čez noč, a da je do konca leta 2024 za to dovolj časa. Predstavniki sindikatov so medtem nad napovedano ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pozitivno presenečeni, saj jo vseskozi podpirajo, jih je pa zmotilo, da naj bi zavarovanci še vedno plačevali enake zneske ne glede na dohodke.
