Kako hitro bo bolnik prišel na vrsto za zdravljenje ali preglede, je v veliki meri odvisno od njegove poštne številke. Presenetljivo velika geografska neenakost, na katero opozarja nedavna objava Nacionalnega inštituta za javno zdravje, se kaže v povprečnih čakalnih dobah. Prebivalci jugovzhodne Slovenije na operacijo, pri kateri jim vstavijo endoprotezo kolena, na primer čakajo več kot dve leti dlje od prebivalcev Pomurja, čakalne dobe za magnetno resonanco kolka pa so v obalno-kraški regiji štirikrat daljše kakor v koroški regiji.
Najhitreje prebivalci osrednje Slovenije
Regionalne razlike so velike tudi pri preiskavah kolka in kolena z magnetno resonanco, pri katerih je uporabljena ista oprema in kjer gre za isti kader, ugotavlja poročilo. To kaže na pomembne sistemske razlike v organizaciji zagotavljanja dostopa do zdravstvenih storitev, je razvidno iz povzetka ugotovitev, ki je namenjen odločevalcem v Sloveniji. Primerjalna analiza povprečnih pričakovanih čakalnih dob za prve ortopedske specialistične preglede pa je pokazala, da so bile te najdaljše za paciente s stalnim prebivališčem v posavski regiji (266 dni), obalno-kraški regiji (258 dni) in jugovzhodni Sloveniji (256 dni). Najkrajše so bile v osrednjeslovenski (159 dni) in gorenjski regiji (161 dni).
Spomnimo, da je bila Ljubljana s preostalo osrednjo Slovenijo v razpravah o prihodnji organizaciji zdravstva sicer večkrat izpostavljena kot območje, kjer prebivalci pri dostopu do zdravljenj potegnejo kratko. Na ljubljanskih bolnišničnih oddelkih zdravijo tudi paciente iz drugih regij, so poudarjali zdravstveni delavci iz glavnega mesta.
Razlike pri čakalnih dobah so lahko posledica več dejavnikov, v publikaciji o neenakostih ugotavljajo na NIJZ. Eden od njih je neenakomerna razporeditev zmogljivosti izvajalcev med regijami. V Zasavju pa na primer ni izvajalcev, pri katerih bi bile na voljo ortopedske operacije in diagnostika z magnetno resonance. Izkazalo se je tudi, da pacienti raje izberejo izvajalce, ki poleg diagnostičnih preiskav opravljajo tudi operativne posege. To vpliva na povpraševanje in posledično dolžino čakalnih dob na posameznem območju, je razvidno iz ugotovitev. Vsi pacienti nimajo enakih možnosti za iskanje zdravstvenih storitev zunaj regije svojega prebivališča, še izpostavlja publikacija o neenakosti. Izbira izvajalca za ambulantni pregled pa lahko vpliva na neenakosti v dostopu do operativnih posegov, saj nekateri izvajalci teh storitev ne opravljajo. To bi bilo treba upoštevati tudi pri prihodnjih ukrepih za zmanjšanje razlik in skrajšanja čakalnih dob, poudarja publikacija.
Vprašanje potreb
Krajše čakalne dobe za ortopedske specialistične preglede so lahko v osrednji Sloveniji povezane z veliko ponudbo samoplačniških možnosti in večjo kupno močjo, je ocenil nekdanji minister za zdravje Samo Fakin. »Prebivalci si prve preglede, četudi bodo zdravljenja kasneje deležni v javnem sistemu, v takšnih okoliščinah verjetneje plačajo,« je spomnil. V primeru obalno-kraške regije je razvidno tudi, da bližina ustanov, kot je Ortopedska bolnišnica Valdoltra s pacienti iz različnih krajev, ne prinaša nujno hitrejšega dostopa do pregledov.
Po Fakinovi oceni bi bilo smiselno v luči teh podatkov preveriti, kje so potrebni kateri specialisti in storitve, a tudi to, kakšna je produktivnost pri pregledih in zdravljenjih v posameznih regijah oziroma pri različnih izvajalcih. Razlike so lahko zelo velike, je poudaril. Ugotovitev, da nekih storitev bolnišnice v posameznih regijah ne opravljajo, obenem ne pomeni nujno, da bi morali v vsaki bolnišnici opravljati vsa zdravljenja. Dovolj veliko število storitev v posamezni ustanovi je pomembno z vidika varnosti in kakovosti zdravljenj, je spomnil. »Naloga državne politike je, da spodbuja izvajanje storitev, ki jih prebivalci potrebujejo. Ugotovitve o geografskih neenakostih kažejo na pomanjkljivo načrtovanje, spremljanje in odzivanje na razlike,« je opozoril Fakin.
