Umetna inteligenca, kamor sodijo tudi modeli generativne umetne inteligence, kot sta chatGPT ali deepseek, postaja vse bolj popularna in predvsem orodje, ki ga uporablja vse več posameznikov.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je generativno umetno inteligenco, kot je chatGPT, v prvem četrtletju leta 2024 uporabljalo 21 odstotkov oziroma petina prebivalcev Slovenije, starih med 16 in 74 let. Med dijaki in študenti je delež uporabnikov dosegel kar 70 odstotkov, med zaposlenimi 24 odstotkov, med upokojenci pa 4 odstotke.
Podobna slika je tudi v podjetjih. Umetno inteligenco uporablja že 21 odstotkov podjetij z več kot 10 zaposlenimi – skoraj dvakrat več kot leta 2023. Med pogostejšimi načini uporabe so generiranje pisnega jezika, prevodi in prepoznavanje besedil. V praksi to pomeni, da se delo, ki so ga nekoč opravljali strokovnjaki, vse pogosteje nadomešča s strojnimi rešitvami. Čeprav mnogi strokovnjaki verjamejo, da UI ne bo prevzela poklicev, pa primeri pravijo drugače.
Ceneje je prevajati s chatGPT
Adele Gray je Britanka, ki že več kot desetletje živi in dela v Sloveniji. Poleg organiziranja raznih dogodkov, kot recimo Gluten-Free Expo Slovenija, se preživlja predvsem s prevajanjem iz slovenščine v angleščino. Z leti si je ustvarila širok krog naročnikov, ki jo redno najemajo za prevajanje; velik del naročil prejme iz javnega sektorja. Kot pove sama, ji prevajalstvo predstavlja glavni vir dohodkov.
Njena nedavna objava na družabnem omrežju facebook, v kateri prosi za pomoč, saj izgublja prevajalska naročila, pa je razburila javnost. Danes se je namreč Adele Gray, kljub širokemu krogu stalnih naročnikov, znašla v povsem drugačni situaciji, saj njeno delo vse pogosteje prevzema generativna umetna inteligenca, od nje pa si naročniki želijo le še lektoriranja besedil.
»Vse bolj pogosto prejemam povpraševanja, kjer mi stranke najprej pošljejo besedilo za prevod, ko jim povem ceno storitve, torej 22 evrov na stran, pa jih zanima, ali bi bila pripravljena angleško besedilo, ki ga bodo sami prevedli s pomočjo generativne umetne inteligence, zgolj lektorirati,« pove. Za lektoriranje besedila pa seveda naročniki pričakujejo nižjo ceno, saj »prevod že obstaja«. Adele Gray poudarja, da gre v večini primerov za površne, kontekstualno napačne in slogovno šibke prevode, ki terjajo skoraj popolno preoblikovanje. »Manj dela bi imela, če bi besedilo sama prevedla,« pove.
Dodala je še, da kljub upadu naročil ostaja pri ponudbi 22 evrov na stran za celovit prevod, saj se zavzema za strokovne, natančne in slogovno ustrezne prevode, »ki odražajo resnično kakovost«.
Prevajalci so povsem brez zaščite
Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) že dalj časa opozarja na posledice nepremišljenega uvajanja UI v jezikovne poklice. Predsednica društva Tanja Petrič poudarja, da na področju književnega prevajanja v društvu sicer še ne opažajo neposrednega upada dela, a zaznavajo skrb zbujajoče trende: »Na splošno zanimanje za prevajalski poklic pri mladih upada, ker je vera v umetno inteligenco v javnem diskurzu tako neomajna, da je omajala zaupanje v preživetje s to dejavnostjo, ki je že tako pogosto prekarna.« Ob tem dodaja, da je največja nevarnost predvsem v tem, da strojni prevodi postajajo končni izdelek, brez sodelovanja jezikovnih strokovnjakov. »Z uporabo strojnega prevajanja, ko to ni več orodje v rokah jezikovnega profesionalca, pač pa že kar nerevidiran končni izdelek, in ob (še) neregulirani rabi UI se odpirajo vrata spornim prevajalskim praksam in poslovnim modelom,« opozarja.
V društvu opozarjajo, da odkar je na evropski mizi zakon o umetni inteligenci, »v naši hiši ni več miru«. »Skupaj z mednarodnimi avtorskimi združenji nenehno opozarjamo na nedorečenosti glede transparentnosti, etičnosti, spoštovanja avtorskega prava, zaščite človeške ustvarjalnosti in intelektualne lastnine, pravice do nadomestil ipd., kar je pogosto preslišano, ker je (politična) moč na strani korporativnega kapitala,« izpostavlja Tanja Petrič.
Prav zaradi vsega naštetega so se založniki, pisatelji, književni prevajalci in drugi ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic združili v javnem pozivu državam članicam in evropski komisiji k transparentnosti pri knjigah, ustvarjenih z UI. »V zadnjem času smo tudi v Sloveniji sodelovali in prisostvovali na skupnih okroglih mizah in diskusijah na to temo, med drugim razmišljamo o ustanovitvi konzorcija različnih deležnikov,« še pove predsednica društva književnih prevajalcev.
Adele Gray pa dodaja, da želi ostati zvesta svojemu standardu prevodov. V primeru, da je besedilo že ustrezno prevedeno in potrebuje le lekturo, je za to odprta, vendar le pod pogojem, da sta vnaprej dogovorjena obseg in pošteno plačilo.
Kaj bodo storili založniki
Posamezne evropske države že uvajajo različne prakse zaščite vsebin pred nepooblaščeno uporabo avtorsko zaščitenih besedil za učenje generativne umetne inteligence. V Franciji sta založniški hiši Gallimard in Le Seuil podprli tožbo proti podjetju OpenAI – lastniku chatGPT –, saj sumijo, da so bila njihova dela uporabljena brez dovoljenja avtorjev. V Nemčiji je združenje založnikov in knjigotržcev pozvalo k uvedbi sistema »opt-in«, ki bi razvijalce UI zavezoval k predhodnemu pridobivanju soglasja za uporabo avtorskih besedil oziroma vsebin. Nizozemski založniki pa sodelujejo pri razvoju centraliziranih podatkovnih baz, kjer je mogoče označiti, katere vsebine so na voljo za učenje UI in katere ne; vsa pridobljena besedila za razvoj generativne umetne inteligence pa morajo razvijalci plačati po ceniku avtorskih pravic. Na Norveškem so se založniki povezali z raziskovalnimi institucijami in razvijalci velikih jezikovnih modelov ter oblikovali okvir za pogajanja o uporabi besedil. Vse te pobude pa izhajajo iz skupnega stališča: sodelovanje pri razvoju UI je možno, a le, če so avtorske pravice ustrezno zaščitene in nadomestila pošteno določena; kar velja tudi za prevajalsko delo.
Kaj pa pri nas? Kot pojasni založnik in urednik Samo Rugelj, založniki v Sloveniji že, čeprav vsak po svoje, naslavljajo vprašanja o umetni inteligenci. »Koliko to vpliva ali pa bo vplivalo na izdajanje knjig, je težko napovedati, vsekakor pa bo vpliv znaten, še posebej pri nekaterih jezikih in tipih besedil,« je povedal Rugelj in dodal, da so obstoječi jezikovni programi in orodja UI že zelo uporabni pri prevajanju preprostejših, predvsem žanrskih besedil brez izrazitega avtorskega stila. »Samo ugibamo lahko, koliko je ta način prevajanja že prisoten pri knjigah, ki izhajajo zdaj. Zato nekateri založniki, tudi pri nas, v pogodbe že vključujejo klavzule v povezavi z uporabo umetne inteligence,« je še povedal.
