Ljubljančani, ki imajo zdravnika v rudniški enoti mestnega zdravstvenega doma, so nedavno naleteli na neprijetno presenečenje. Diagnostični laboratorij na Rudniku bo do nadaljnjega zaprt, so v tej enoti sporočili pacientom. V zdravstvenem domu so pojasnili, da so morali laboratorij zapreti zaradi pomanjkanja osebja. Ta teden so paciente obvestili, da bo od 12. septembra dalje rudniški laboratorij ponovno odprt, a v zmanjšanem obsegu. »Laboratorij bo dostopen za vse nujne napotitve in težje mobilne paciente,« so zapisali v omenjeni enoti. Preostali bolniki se bodo morali odpraviti na Vič ali v druge diagnostične laboratorije zdravstvenega doma.
Brez strategije
Nekateri zaposleni so zaradi porodniškega dopusta in drugih vzrokov odsotni dlje časa, so nam pojasnili v Zdravstvenem domu Ljubljana. Prav tako imajo več nezasedenih delovnih mest za laboratorijsko osebje. »Pospešeno iščemo rešitve, vendar prostih kadrov na trgu dela žal ni,« so opisali trenutne razmere.
Ljubljanski zdravstveni dom pri svojih težavah zaradi pomanjkanja osebja v laboratorijih ni osamljen. Da je dodatne strokovnjake skoraj nemogoče pritegniti, so v zadnjem času ugotavljali tudi v drugih zdravstvenih domovih, zagate pri zagotavljanju vsakodnevnega delovanja laboratorijev pa so bile posebej očitne v času poletnih dopustov.
»Težave se ne pojavljajo le zaradi pomanjkanja zdravnikov in medicinskih sester, ampak tudi v primeru zaposlenih, ki pri zdravljenju bolnika sodelujejo posredno. Javni zavodi zasebnikom ne morejo konkurirati ne pri plačilu ne pri pogojih dela,« opaža predsednik sindikata UKC Ljubljana Vladimir Lazić, ki zastopa tudi Sindikate v zdravstvu Slovenije Pergam. Zaposleni se odločajo za ponudbe, ki so z njihovega vidika boljše, pri čemer je pomemben tudi delovni čas. Poleg tega so lahko naloge, ki jih opravljajo delavci v javnih zavodih, ob nižjem plačilu in celodnevnem delovanju laboratorijev tudi zahtevnejše, ugotavlja Lazić. Zaposleni javne zavode tako pogosto zapuščajo; tudi tisti, ki svojo poklicno pot šele začenjajo, pa se raje ozirajo po zasebnem zdravstvu. »V Sloveniji ni nobene strategije, kako bi ljudi pridobivali in zadržali v javnih zavodih. Ne primanjkuje le zaposlenih v laboratorijih, ampak tudi zobotehnikov, farmacevtskih tehnikov, ortopedskih tehnikov ...« je naštel sogovornik.
Vse bolj odvisni od
»zunanje« stroke
V javnih zavodih so dohodki zaposlenih odvisni od obstoječega plačnega sistema, hkrati pa morajo zdravstveni domovi in javne bolnišnice opravljati tudi tisto delo, ki jim prinaša minus, je spomnil Lazić. Ob tem se mimogrede znajdejo v začaranem krogu. Ker sami težko zagotavljajo vse storitve, ki omogočajo njihovo delovanje, se morajo vse bolj zanašati na zunanje izvajalce. Torej na zasebnike, h katerim odhajajo zaposleni iz javnih zavodov in opravljajo tudi storitve za samoplačnike. Da se ne bi dostopnost za paciente zmanjševala in da ne bi bili javni zavodi v še slabšem položaju, bi morale zdravstvene oblasti po Lazićevi oceni čim prej ukrepati. S pomanjkanjem zaposlenih v laboratorijih in drugih tovrstnih dejavnostih, brez katerih zdravstvo ne more delovati, se doslej po njegovem opažanju odločevalci še niso kaj dosti ukvarjali.
