Najmlajša bolnica v skupini je stara 23 let. »Po prebolelem covidu – imela je lažji potek – so se pričele pojavljati številne zdravstvene težave, med drugim nespečnost in težave s hojo,« Dnevniku razloži Nataša Vidnar, vodja Centra za krepitev zdravja, ki deluje pod okriljem Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Rehabilitacija mlade ženske poteka uspešno. »Ne potrebuje več opore med hojo, tudi sicer se ji splošno zdravje izboljšuje. Vendar se zaveda, da je vrnitev v stanje pred covidom dolgotrajen proces.«
Zopet več kot
2000 okuženih na dan
Oskrba in zdravljenje bolnic in bolnikov z dolgim covidom postajata eden največjih zdravstvenih izzivov v dobi virusa sars-cov-2. Število prizadetih se vztrajno povečuje, saj smo v fazi množičnega prekuževanja z različicama omikron BA.4 in BA.5. V Sloveniji so v minulem sedemdnevnem obdobju potrdili nekaj več kot 9600 okužb, v ponedeljek so prvič po 19. aprilu ponovno našteli več kot 2000 pozitivnih testov.
Aktualne številke so bistveno podcenjene zaradi omejene dostopnosti do testov. Dejansko višino petega vala bolje razkriva populacijska študija Zoe Health Study, ki v Združenem kraljestvu poteka s pomočjo posebne mobilne aplikacije. Iz zbranih podatkov izhaja, da je bil prejšnji teden dosežen nov absolutni rekord: okužen je vsak 15. prebivalec in prebivalka Združenega kraljestva.
V povprečju več kot sto
dni v bolniškem staležu
Vsako prebolevanje covida-19 – tudi ponovno – s seboj potegne tveganje pojava dolgega covida. Po oceni nemških zdravstvenih zavarovalnic je bil skoraj odstotek zaposlenih, ki so bili leta 2020 potrjeno okuženi s covidom-19, leta 2021 v bolniškem staležu z diagnozo dolgi covid. Njihova bolniška odsotnost je povprečno trajala 105 dni, razkriva poročilo Techniker Krankenkasse.
Dolgi covid ogroža tudi cepljene, pri čemer cepljenje s tremi odmerki približno prepolovi tveganje pojava dolgotrajnih težav. Podcenjene so težave, povezane z dolgim covidom, je prejšnji teden opozoril nemški zvezni minister za zdravje Karl Lauterbach. V pogovoru za Zeit Online je ocenil, da Nemčija bržkone nima zmogljivosti pomagati vsem z dolgim covidom. To bi utegnilo negativno učinkovati tudi na trg dela, saj se številni ne bodo mogli vrniti na nekdanjo raven storilnosti.
Slovensko ministrstvo za zdravje za zdaj nima niti raziskave o številu bolnic in bolnikov z dolgim covidom. Še vedno namreč niso določeni kriteriji za diagnosticiranje dolgotrajnega covida in ni vzpostavljene posebne šifre za diagnozo, kar bi omogočalo lažje zbiranje podatkov in prilagajanje zdravstvenih storitev. Poleg tega je NIJZ že v začetku leta ustavil izvajanje spletne anketne raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA).
Slovenski zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan doslej ni predstavil strategije zdravljenja in oskrbe osebam z dolgim covidom. O tej problematiki v svojih javnih nastopih tudi ni veliko govoril. Koalicijska pogodba sicer navaja, da je prioriteta poskrbeti za rehabilitacijo bolnikov s postcovidnim sindromom (dolgi covid-19). Nova posvetovalna skupina NIJZ za spremljanje gibanja virusa sars-cov-2, ki jo vodi Mario Fafangel, je oblikovala »delovni paket dolgi covid-19 in duševno zdravje«.
V Sloveniji je le ena specialistična ambulanta za dolgi covid, in sicer na infekcijski kliniki UKC Ljubljana. Enkrat na teden v njej pregledajo do 12 bolnic in bolnikov. Na URI Soča v Ljubljani pomagajo osebam, ki so imeli najtežji potek bolezni z odpovedjo dihal in se je pri njih razvila huda okvara perifernega živčevja in/ali mišic s hujšimi okvarami telesnih funkcij ter omejitvami aktivnosti.
Mariborski Center za krepitev zdravja je največji, ki deluje pod okriljem zdravstvenega doma in izvaja poseben rehabilitacijski program za paciente in pacientke z dolgim covidom. Prvega so izpeljali junija 2021, doslej so pomagali že več kot sto osebam. »Na prvo srečanje so prišli tudi trije na berglah. Na koncu so vsi, brez pomoči, prišli peš do Trikotne jase na Pohorju,« je ponosna Nataša Vidnar. Opaža, da se je v preteklih mesecih spremenila struktura pacientk in pacientov. Povečuje se število tistih, ki so imeli lažji potek covida in jim povratek v normalno življenje onemogočajo raznotere trdovratne zdravstvene težave.
Spremenilo se je tudi to, da jih kličejo ljudje iz vseh koncev Slovenije. Želijo se vključiti v program. »Klicateljem iz Primorske in Dolenjske odgovorimo, da sta rehabilitacijske programe v sodelovanju z nami že vzpostavila novogoriški in črnomaljski zdravstveni dom,« pravi Nataša Vidnar. »Seveda se lahko vsi prijavijo tudi pri nas. A to ni dolgoročna rešitev, že zaradi vprašanja organiziranja in financiranja prevoza. Ljudem je treba ponuditi pomoč na nacionalni ravni, da bodo vsi imeli enake možnosti.«
Znanost še išče pot,
kako postaviti zanesljivo diagnozo
Dolgi covid je krovno poimenovanje za množico dolgotrajnih simptomov in patoloških stanj, ki trajajo še dolgo po tem, ko začetna okužba izzveni, in jih ni mogoče razložiti z drugo diagnozo. Znanstveniki so doslej našteli že več kot 200 simptomov. Prevladujejo kognitivne motnje, kronična utrujenost, nespečnost, zadihanost. Simptomi lahko trajajo že od začetka bolezni ali se pojavijo kasneje in so ciklično izzvani – izzove jih lahko že intenzivni miselni ali telesni napor.
Medicinska znanost pospešeno išče načine diagnosticiranja dolgega covida. Raziskovalna skupina iz Bostona je ugotovila, da specifičen protein bodice virusa sars-cov-2 kroži v organizmu številnih obolelih tudi do 12 mesecev. Po besedah Davida Walta, enega izmed avtorjev študije, njihove ugotovitve podpirajo teorijo, da je eden izmed vzrokov dolgega covida trdovratna virusna okužba. »Če bi se našel način, kako odstraniti virusno obremenitev, bi to lahko vodilo do odprave simptomov,« Walta citira časnik Boston Globe.
