Bolnikom v zdravstvu pogosto svetujejo, naj poiščejo bolnišnico ali koncesionarja, kjer bodo na vrsti v dopustnih rokih. To se včasih izkaže za misijo nemogoče. Pri nekaterih operacijah, pregledih in diagnostičnih postopkih ni ob stopnji nujnosti »redno« v javnem zdravstvu niti ene točke, kjer dopustne čakalne dobe ne bi bile prekoračene.
Predolgo čakajo tudi otroci
Pri tumorju na hrbtenici bi morali bolnika na primer operirati v 30 dneh, a bo na prvi prosti termin v najboljšem primeru čakal dvakrat toliko. V 60 dneh bo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) na vrsti v UKC Ljubljana, medtem ko bo v UKC Maribor čakal skoraj pol leta. Čakalna doba za operacijo torakalne anevrizme znaša več kot dve leti in pol, kar je dve leti več od uradnega dopustnega roka, dopustne čakalne dobe pa so presežene tudi pri vrsti otorinolaringoloških storitev. Kar se dogaja celo, ko gre za otroke. Na posege na žrelnici in bobniču v splošni anesteziji v ljubljanskem UKC čakajo skoraj enajst, v mariborskem UKC pa več kot petnajst mesecev. Tudi v tem primeru je stroka že pred časom predvidela, da bolniki na zdravljenje ne bi smeli čakati več kot pol leta. Izstopajo tudi revmatološki prvi pregledi, na katere ob »redni« stopnji nujnosti prebivalci čakajo najmanj leto in pol. Takšna je po podatkih NIJZ čakalna doba v novogoriški splošni bolnišnici, v celjski splošni bolnišnici pa znaša več kot tri leta.
Bolniki imajo, kadar bi predolgo čakali v celotnem zdravstvu, možnost zdravljenja v tujini. A to pot uberejo le redki: lani so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) odobrili 37 tovrstnih vlog, predlani 22, v predpandemskem letu 2019 pa 27. V zadnjem času so največ vlog za čezmejno zdravljenje zaradi predolgega čakanja prejeli v primeru preiskav PET-CT, na katere so se bolniki odpravili na Hrvaško in v Avstrijo. Podatki o letošnjih čezmejnih zdravljenjih še niso znani.
ZZZS: Napotovanje v tujino
ni najboljša rešitev
Konec lanskega leta je bila aktualna ideja, da bi bolnikom zaradi velikih zastojev v domačem zdravstvu – takrat so v bolnišnicah zdravili številne obolele s covidom-19 – omogočili organizirano obravnavo v tujini. Za to možnost se zdravstvene oblasti na koncu sicer niso odločile, v preteklosti pa so jo v javnem zdravstvu že uporabili v primeru bolnikov z rakom. Leta 2004 so jim tako ponudili možnost obsevanja v Trstu in Celovcu.
Na ZZZS opozarjajo, da napotovanje v tujino zaradi preseženih dopustnih čakalnih dob v Sloveniji ni sistemska rešitev. Prav tako to ni najboljša rešitev za ljudi, ki bi zdravljenje verjetno raje opravili v domačem okolju, dodajajo. Prizadevati si je treba, da bi imeli že v Sloveniji dostop do zdravstvenih storitev v dopustnem času, poudarjajo na ZZZS. Poleg tega bo treba urediti čakalne sezname in po potrebi povečati programe za nekatere zdravstvene storitve, dodajajo na ZZZS. Spomnimo, da nedavno sprejeta interventna zakonodaja začasno ukinja omejitve pri številu zdravljenj, a podobni ukrepi najbolj perečih težav z dostopnostjo doslej niso rešili.
