V obdobju, ko skušajo oblasti mlade zdravnike k izbiri družinske medicine spodbuditi z dodatki, ostajajo nerešene nekatere dolgoletne težave osnovnega zdravstva. Zaposleni izpostavljajo nedokončano informatizacijo, obilje administrativnih opravil in obremenitve na račun zastarele organizacije. Zaradi ostankov nekdanjega načina dela je specialist družinske medicine potisnjen tudi v izvajanje nujne medicinske pomoči, je opozoril razširjeni strokovni kolegij za družinsko medicino.
Urgentna stanja
urgentnim zdravnikom
Nujno medicinsko pomoč je treba ločiti od družinske medicine, so septembra izpostavili v omenjenem strokovnem organu. V tem primeru gre sicer za preplet, ki se pojavlja zunaj večjih mest. Tudi urgentnih zdravnikov pa primanjkuje, je včeraj spomnila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Prav bi bilo, da bi večino urgentnih stanj obravnavali urgentni zdravniki, je poudarila, sprejeti pa je treba dogovor, kako razdeliti delo na obeh področjih.
Če se razmere v osnovnem zdravstvu ne bodo uredile, bodo zdravniki kljub dodatkom zapuščali tamkajšnja delovna mesta, ugotavljajo v zdravniški zbornici. Pri tem gre tudi za vsakdanje obremenitve. Digitalizacija je pri obračunavanju zdravstvenih storitev na primer že občutno napredovala, je včeraj ocenila Beovićeva, bistveno nižjo stopnjo pa je dosegla na področjih, kjer bi zdravnikom olajšala delo.
Sicer pa bi bilo po besedah Beovićeve smiselno, da bi delodajalci v zdravstvu navezovali stike s študenti medicine in tako spoznali ljudi, ki bi morda želeli delati pri njih. »Zelo pomembno je, da jim ponudijo dobro delovno okolje. Vsi vemo, da v neprijetnih okoljih izgubljajo kader in je situacija še slabša,« ugotavlja predsednica zdravniške zbornice.
Vrsta praznih mest
Letos se je za specializacijo iz družinske medicine prijavilo 50 zdravnikov, številka zajema tako spomladanski kot jesenski razpis. Jesenski razpis je za nezasedena mesta sicer še vedno odprt, tako da ne gre nujno za končne številke. Lani je bilo ob 130 razpisanih mestih za družinsko medicino 60 odobrenih vlog za to specializacijo, leto poprej je bilo ob 80 razpisanih mestih odobrenih 49 vlog. Nezasedena ostajajo tudi mesta za prihodnje urgentne zdravnike. Na jesenskem razpisu sta ob štirih mestih prispeli dve prijavi, spomladi pa je bilo prijav pet. Lani so na 30 razpisanih mest dobili 13 prijav. Ob dolgih in napornih delovnikih urgentnih zdravnikov pa v zbornici opažajo tudi precejšen osip med specializacijo.
Med najmanj zaželenimi so sicer specializacije iz hematologije, nefrologije, infektologije, patologije in intenzivne medicine. Nekatere med njimi veljajo za posebej zahtevne, v primeru intenzivne medicine mora imeti kandidat pred prijavo že opravljeno drugo specializacijo.
»Takoj bi lahko zaposlili tisoč zdravnikov,« je kadrovske razmere v zdravstvu povzela vodja oddelka za specializacije pri zdravniški zbornici Tina Šapec. Toliko zdravnikov manjka, da bi dosegli povprečje Evropske unije, so pojasnili v zbornici. Število vpisov v prvi letnik študijskega programa medicine se v Sloveniji sicer dviguje: v šolskem letu 2021/22 jih je bilo 395, leto poprej 335. A nekateri študija ne dokončajo, analize zdravniške zbornice pa so pokazale, da na delo v tujino ali področja zunaj medicine odide okoli 11 odstotkov vsake generacije diplomantov.
