V Elektru Gorenjska, enem od petih elektrodistribucijskih podjetij, pravkar prodajajo svoje hčerinsko proizvodno podjetje Gorenjske elektrarne. Prodaja bo eden zadnjih korakov pred dokončnim preoblikovanjem elektrodistribucijskega sektorja, kot ga poznamo danes. V ta proces so vključeni vlada, Slovenski državni holding (SDH), Eles in vseh pet elektrodistribucijskih podjetij. V SDH so uradno povedali le, da bodo letos »preučili in izvedli morebitne razpoložljive ukrepe za optimizacijo izvajanja dejavnosti gospodarske javne službe distribucijskega operaterja električne energije«. Predstavniki vlade, upravljalca slovenskega premoženja in elektrogospodarstva so se po naših neuradnih informacijah v minulih dneh sešli na sestanku, na katerem so razgrnili ideje, kako to reorganizacijo speljati do konca.
Proces preoblikovanja se je začel v začetku lanskega leta s pripojitvijo družbe Sodo k družbi Eles in nadaljeval z nastankom kombiniranega operaterja distribucijskega in prenosnega omrežja. Ko bo proces končan, naj bi na ravni države obstajali dve krovni elektrodistribucijski podjetji, Elektro Slovenija vzhod in Elektro Slovenija zahod. Ti podjetji naj bi bili koncesionarja. Danes namreč nobeno od petih elektrodistribucijskih podjetij nima koncesije za opravljanje gospodarske javne službe, saj nobeno ne izpolnjuje evropskih in slovenskih zakonskih zahtev za to.
Tako energetski zakon kot evropska direktiva o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo nalagata, da mora biti operater
distribucijskega omrežja neodvisen od interesov v zvezi s proizvodnjo in dobavo električne energije. Težava je, poenostavljeno rečeno, v tem, da so štiri elektrodistribucijska podjetja še vedno lastniki družb za prodajo in proizvodnjo električne energije, zato formalnopravno ne morejo pridobiti koncesije. Z uvodoma omenjeno odprodajo Gorenjskih elektrarn se tako Elektro Gorenjska približuje zakonskim zahtevam.
V Elektru Gorenjska so v minulih dneh za Dnevnik povedali, da bodo kupnino od prodaje Gorenjskih elektrarn namenili investicijam v elektrodistribucijsko omrežje, ki trenutno ni kos zahtevam zelenega prehoda, s poudarkom na malih sončnih elektrarnah, ter dodali, da bi z dezinvestiranjem dejavnosti, ki niso vezane na gospodarsko javno službo distribucijskega operaterja – kar med drugim pričakuje država kot večinska lastnica – Elektro Gorenjska izpolnil pogoje za pridobitev lastne koncesije gospodarske službe. Slednje po Dnevnikovih informacijah le delno drži.
Koncesionarja bi bila dve krovni podjetji
Vlada naj bi namreč po naših informacijah načrtovala, da nobena od petih sedanjih družb ne bo koncesionarka, temveč bosta koncesionarja dve krovni podjetji, ki bosta šele ustanovljeni. V vladi naj bi načrtovali ustanovitev Elektra Slovenija vzhod s sedežem v Mariboru in Elektra Slovenija zahod s sedežem v Ljubljani, kar smo lani razkrili prav v Dnevniku. Ena od možnosti je, da bi bili obe podjetji pod okriljem Elesa, druga pa, da bi bili pod okriljem vlade (kot družba Borzen). Morebitne deleže v tržnih in proizvodnih podjetjih, ki jih družbe do združitve še ne bi odprodale, bi izločili in prenesli na SDH. S tem bo preoblikovanje elektroenergetskega sektorja sklenjeno.
Da bi v SDH in vladi lahko naredili ta zadnji in ključni korak, pa morajo Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje in Elektro Gorenjska prodati deleže v podjetjih za proizvodnjo in za trgovanje z električno energijo. Namen prodaje proizvodnih hčerinskih družb elektrodistribucijskih podjetij je torej širši in še zdaleč ne zajema le Elektra Gorenjska.
Tudi preostala elektrodistribucijska podjetja so v zadnjih letih začela dezinvestirati, a so vsa z izjemo Elektra Primorska še vedno lastniško udeležena v proizvodnih in prodajnih podjetjih. V Elektru Gorenjska so sicer že pred tremi leti prodali svoj delež v elektrotrgovcu ECE, a v njegovi lastniški strukturi ostaja Elektro Celje. Elektro Maribor je leta 2022 prodal večinski delež Energije Plus Holdingu Slovenske elektrarne, ostaja pa njegov manjšinski lastnik in tudi solastnik podjetja Moja energija. V Elektru Ljubljana so hčerinsko družbo Elektro energija pred časom prodali družbi Gen-I, ostali pa so lastnik družbe Elektro Ljubljana OVE.
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo naj bi bili po naših neuradnih informacijah precej
kritični do vodenja elektrodistribucijskih podjetij, saj naj bi ta v minulih letih povsem zaspala
v razvoju, (pre)skromno investirala, predvsem pa se niso modernizirala in razvijala električnega omrežja, da bi bilo to kos izzivom modernega časa. Danes se mora vse več
državljanov za svojo sončno elektrarno obrisati pod nosom, saj električno omrežje priklopa novih razpršenih virov preprosto ne prenese. Z organizacijskimi spremembami si želijo na ministrstvu pospešiti modernizacijo.
