Sprememba uredbe, ki naj bi okrepila položaj kmetov v verigi preskrbe z živilskimi proizvodi, je bila v zakonodajni postopek uvrščena kot predlog pod zaporedno številko 113. Prvopodpisana predlagateljica je francoska poslanka Céline Imart iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP).
»To ni klobasa in ni zrezek, preprosto povedano. Poimenujmo stvari s pravim imenom,« je pred glasovanjem poudarila poslanka, ki je sicer pridelovalka žit na severozahodu Francije. »Vsakdo ima pravico jesti alternativne beljakovine iz rastlin, laboratorijev, tofuja ali moke žuželk. Toda če jih imenujemo meso, je to za potrošnika zavajajoče,« je še menila.
Njen predlog določa, da se poimenovanja mesnih izdelkov in pripravkov uporabljajo izključno za proizvode živalskega izvora. Med zaščitenimi izrazi so file, zrezek, klobasa, burger in hamburger. Na tak način bi se prepovedala poimenovanja, kot sta vege burger in rastlinska klobasa. Tradicionalna imena mesnih izdelkov se prav tako ne bi smela uporabljati za proizvode, pridobljene iz celičnih kultur v laboratoriju.
Vsi iz Slovenije za, razen Joveve in Prebiliča
Evropski parlament je o podobnem predlogu že glasoval leta 2020, a ga je takrat zavrnil. Po volitvah leta 2024 se je v Strasbourgu močno okrepil vpliv desnih strank, tesno povezanih s kmetijskim sektorjem. Temu primeren je bil tokratni razplet. Najprej je pristojni odbor za kmetijstvo potrdil amandma Francozinje Imart, nato je bil na plenarnem zasedanju sprejet s 355 glasovi za in 247 proti, nekaj poslancev se je vzdržalo.
Po dostopnih podatkih je večina slovenskih poslancev glasovala za, proti sta bila edinole Vladimir Prebilič (Vesna – zelena stranka) in Irena Joveva (Gibanje Svoboda). Pred glasovanjem so prejeli dopis Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) Mesne industrije Slovenije, ki jih je pozvalo, naj podprejo francoski predlog. »Pobudo za nacionalni predpis o prepovedi mesnih poimenovanj za rastlinske izdelke smo posredovali ministrstvu za kmetijstvo že leta 2020,« je spomnila Ana Ahčin, generalna sekretarka združenja. »V vseh teh letih tega predpisa žal nismo dočakali, smo pa verjeli, da se bo vprašanje uredilo na evropski ravni.«
Mesna industrija: Gre za zavajanje potrošnikov
V GIZ so prepričani, da se tradicionalna poimenovanja mesnih izdelkov – klobasa, hrenovka, salama, šunka, zrezek, pleskavica, burger … – že stoletja nanašajo na mesne proizvode. Zato doslej niso potrebovala zaščite. »V spremenjenih tržnih razmerah pa je nesprejemljivo, da se enaka poimenovanja pojavljajo na proizvodih različnega izvora. To pomeni zlorabo tradicionalnih imen in poskus legalizacije nepoštenih praks ter načrtno zavajanje potrošnikov,« poudarja Ahčin.
Po njenem bi morala industrija rastlinskih izdelkov svojo prepoznavnost graditi na lastni kreativnosti, ne s posnemanjem uveljavljenih tržnih konceptov. »Žal ta industrija vse pogosteje izkorišča zakonodajno vrzel in označuje svoje produkte z imeni, ki se tradicionalno uporabljajo za mesne proizvode,« dodaja.
Potrošnik dobro ve, kaj kupuje
Evropska potrošniška združenja ne soglašajo s takšnimi trditvami. »Raziskave jasno kažejo, da potrošniki niso zmedeni ob poimenovanjih, kot so vege burger ali rastlinska klobasa, če je iz embalaže razvidno, da gre za rastlinski izdelek,« za Dnevnik pojasnjuje Matjaž Pirc, vodja prehranske pisarne Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). »V raziskavi evropske potrošniške organizacije (BEUC) iz leta 2020 je približno 70 odstotkov potrošnikov navedlo, da jih takšna poimenovanja ne zmedejo. Večina meni, da so celo koristna, saj jim pomagajo razumeti, kako izdelke uporabiti pri pripravi obroka.«
ZPS in BEUC poudarjata, da bi se morala razprava osredotočiti na pregledno in zaupanja vredno označevanje vseh živil, ne na uvajanje dodatnih birokratskih ovir. Ključno je, da imajo izdelki jasne in zaupanja vredne informacije o sestavi, hranilni vrednosti in trajnostnih vidikih – ne glede na to, ali gre za mesne ali rastlinske proizvode.
Podobno opozarja Rafael Pinto iz Evropske vegetarijanske unije (EVU): »Ni podatkov, ki bi potrjevali, da potrošnike zmedejo rastlinski burgerji, klobase ali druge alternative. Prepoved teh izrazov bo škodovala kmetom, ki pridelujejo grah ali sojo, podjetjem, ki razvijajo inovacije, in zmanjšala preglednost za potrošnike.« V slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera sprejetje prepovedi prepoznavajo kot potezo velikih podjetij na področju pridelave in predelave mesa in mleka, da zaščitijo svoje trge. »Izraža njihov velik vpliv na populistične politike, ki hrano zlorabljajo za krepitev svoje nacionalistične propagande,« je sporočila.
Bo Golobova vlada podprla prepoved?
Predlog se bo lahko uveljavil šele, ko ga potrdi večina držav članic. Kakšno je stališče vlade Roberta Goloba – premier se po lastnih besedah prehranjuje vegansko – za zdaj ni znano. Tudi ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić se o tem vprašanju še ni javno izrekla, ministrstvo na Dnevnikova vprašanja ni odgovorilo.
Če dogajanje v Strasbourgu v Sloveniji ni politično odmevalo, je bila razprava severno od nas precej burna. »Vegetarijanski burgerji, seitanov zrezek in tofu klobasa ne zmedejo potrošnikov, ampak le desničarske politike,« je po glasovanju dejal Thomas Waitz, evropski zeleni poslanec iz Avstrije. »Ta taktika pomeni preusmerjanje pozornosti in patetično dimno zaveso. Noben kmet ne bo zaslužil več denarja s to prepovedjo.« Avstrijska evropska poslanka Anna Stürgkh (NEOS) je podpornikom predloga očitala »klobasarski populizem«. »Vegetarijanski izdelki so jasno označeni. Ko kupim hot dog, vem, da v njem ni psa,« je bila slikovita.
Poslanska skupina EPP, katere članica je predlagateljica, je bila glede vprašanja razdeljena. Vodja skupine Manfred Weber je pred glasovanjem dejal, da to zanj ni prednostna tema: »Potrošniki niso neumni, ko gredo v supermarkete in kupujejo izdelke,« je dejal nemški politik.
Nemška živilska industrija proti, francoska za
Predlogu so odločno nasprotovala podjetja nemške živilske industrije. Nemčija je namreč največji trg za rastlinske nadomestke mesa v Evropi. Leta 2024 je proizvedla približno 121.600 ton tovrstnih izdelkov – dvakrat več kot leta 2019, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Proti prepovedi so se izrekli tudi vodilni trgovci, kot sta Aldi in Lidl, ker bi ta »potrošnikom otežila sprejemanje premišljenih odločitev«. Francoski živinorejski sektor predlog podpira. »Brez jasnih zaščitnih ukrepov potrošniki tvegajo, da jih bodo zavajali izdelki, ki so predstavljeni kot meso, vendar to niso,« je za AFP povedal Jean-François Guihard, vodja združenja Interbev.
Francija je sicer že leta 2020 poskušala prepovedati uporabo 21 besed, med drugim zrezek in klobasa, za rastlinske izdelke, a je sodišče EU leta 2024 razsodilo, da ukrep ni bil v skladu z zakonodajo EU in da obstoječa evropska pravila potrošnikom zagotavljajo zadostno zaščito pred zavajajočim označevanjem.
Evropski parlament je zdaj sprejel drugačno stališče. Glasovanje je potekalo le nekaj dni po tem, ko je Svetovalni svet evropskih akademij za znanost (EASAC) objavil poročilo, v katerem evropske politike poziva, naj zaradi podnebnih, zdravstvenih in prehranskih razlogov povečajo podporo alternativam mesu.
