Kot je dejala Klampfer, Telekom Slovenije in operaterji ter Uprava RS za zaščito in reševanje zagotavljajo, da je vse nared za prvo javno testiranje novega sistema za množično obveščanje in alarmiranje po javnih mobilnih omrežjih SI-Alarm, ki bo potekalo v soboto ob 12. uri.
Izkušnje iz tujine so pokazale, da lahko v primeru neustrezne obveščenosti ob testiranjih tovrstnih sistemov pride tudi do panike med ljudmi. Zato so se odločili za izvedbo informativne kampanje, s katero ljudi ozaveščajo o sistemu SI-Alarm in obenem opozarjajo na bližajoče se testiranje. "Ljudje se lahko ustrašijo, pride do povečanega števila klicev na številke za klic v sili in temu bi se radi izognili. Prav tako bi radi preprečili širjenje dezinformacij," je pojasnila.
Za večjo obveščenost tujih državljanov, ki se bodo v času testiranja nahajali v Sloveniji, so poslali tudi dopise na veleposlaništva. Je pa z vidika ozaveščenosti tujcev po prepričanju Klampfer prednost tudi v tem, da jih večina tovrstne sisteme že pozna in da bo potisno sporočilo tudi v angleškem jeziku.
Sistem bo uradno zaživel oktobra
Vsi, ki bodo priklopljeni na katerokoli slovensko mobilno omrežje, bodo torej v soboto opoldne dobili testno potisno sporočilo. To bo v slovenskem in angleškem jeziku, na področju narodnih skupnosti tudi v italijanskem in madžarskem jeziku. Po besedah ministrice bo to primer sporočila najvišje ravni. "Tako vrsto opozorila bi v državi poslali takrat, kadar bi bila najvišja možna nevarnost," je dejala Klampfer.
Namen testiranja je, da telekomunikacijski operaterji in uprava za zaščito in reševanje preverijo delovanje sistema pred njegovo polno uveljavitvijo. Testiranje pa bo po besedah ministrice pomembno tudi za prebivalce, da se seznanijo s sistemom z namenom, da ga prepoznajo ob morebitnem kriznem dogodku, ter da preverijo, če njihove naprave prejemajo in prikazujejo ta sporočila. Ob tem je spet pozvala uporabnike Applovih telefonov, da posodobijo naprave z operacijskim sistemom iOS 26, sicer obstaja možnost, da opozorilnih potisnih sporočil ne bodo prejeli.
Sistem SI-Alarm bo uradno zaživel z oktobrom, deloval pa bo na podlagi tehnologije celičnega oddajanja. Kot poudarja ministrica, ta omogoča hitro in množično pošiljanje opozorilnih sporočil na točno določena zemljepisna območja, tudi do hišne številke natančno.
Nekatera obvestila bo mogoče izklopiti
Prav tako pa se s to tehnologijo zagotavlja varnost sistema, saj je ločen od javnega informacijsko-komunikacijskega omrežja. Sistem ima vgrajenih tudi več varnostno-tehničnih rešitev, ki preprečujejo razne vdore in kibernetske napade.
Z vidika preprečevanja zlorab sistema je po besedah Klampfer pomembno tudi to, da je jasno določeno, kdo lahko odobri pošiljanje takšnega sporočila. Med drugim so to vlada, minister, pristojen za zaščito in reševanje, direktor uprave za zaščito in reševanje, regijski poveljnik civilne zaščite ali vodje intervencij. "Skratka, gre za jasen in vnaprej določen način komuniciranja," je poudarila.
Prek sistema SI-Alarm pa bo lahko potekalo obveščanje tudi o pogrešanih osebah. Ta sporočila, tako kot opozorilna sporočila od 2. do 4. stopnje, bo mogoče izklopiti. Obvestil 1. stopnje, ki bodo opozarjala na neposredne nevarnosti, pa ne bo mogoče izklopiti, je spomnila ministrica.
Slovenija z vzpostavitvijo tovrstnega sistema sicer precej zamuja, na podlagi direktive EU o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah bi to namreč morala storiti že do 21. junija 2022. Klampfer je med razlogi za zamudo izpostavila potrebo po uvedbi pravne podlage, med drugim je bilo treba z zakonom o elektronskih komunikacijah uredbo prenesti v slovenski pravni red. Nato sta sledila še javni razpis in sama vzpostavitev sistema.
"Umetna inteliogenca je začela vplivati na naše vsakodnevno življenje"
Za vzpostavitev sistema bo država Telekomu odštela do 2,1 milijona evrov brez DDV, celotni upravičeni stroški za vzpostavitev in vzdrževanje sistema do leta 2030 za vse štiri operaterje pa ne smejo preseči 4,5 milijona evrov brez DDV. Stroški informativne kampanje o sistemu, ki je trenutno v teku, medtem znašajo približno 139.000 evrov z vključenim DDV.
Trenutno je v teku tudi priprava nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2030, kar sodi med prioritetne naloge ministrstva za digitalno preobrazbo. Prvi tovrstni program je bil sprejet leta 2021 in velja do konca letošnjega leta.
Kot je poudarila Klampfer, so se od sprejetja prvega programa zgodili tektonski premiki na področju umetne inteligence. "Umetna inteligenca ni več nišna tehnologija, kot je bila to mogoče v začetku veljave prejšnjega nacionalnega programa, pomembno je začela vplivati na naše vsakodnevno življenje," je dejala.
Zato si na ministrstvu želijo, da bi bil novi nacionalni program neke vrste družbena pogodba o tem, kako bomo v Sloveniji z umetno inteligenco živeli v prihodnje. Predvsem si prizadevajo, da bi ta tehnološki napredek čim bolje vgradili v slovenski pravni in socialni sistem, etični okvir in vse nadaljnje podsisteme.
Med prioritetami novega programa bodo ukrepi za čim hitrejši prenos idej in znanja v prakso, razvoj jezikovnih tehnologij in slovenskega jezikovnega modela ter etičen in transparenten razvoj umetne inteligence, s ciljem doseči konkurenčnost države in blaginjo ljudi. Trenutno vodijo širok javni dialog na temo priprave programa, na podlagi prejetih pripomb in komentarjev pa bodo nato pripravili osnutek programa, ki bo deležen javne obravnave.
Med dosežki trenutnega programa je ministrica izpostavila projekt vzpostavitve novega superračunalnika s tovarno umetne inteligence in kompetenčnega centra za umetno inteligenco ter kompetenčnega centra za čipe in polprevodnike. Zadnjega so odprli pred dvema tednoma.
"Glede samega programa lahko prav gotovo rečemo, da se je uspešno izvajal in da je bilo narejenih nekaj velikih, pogumnih korakov, ki bodo v prihodnjih letih omogočali nadaljnji razvoj Slovenije na področju umetne inteligence.
Ministrstvo je trenutno aktivno tudi pri prenosu evropskega akta o umetni inteligenci v slovenski pravni red. Medtem ko je del javnosti kritičen do regulacije tega področja, ga Klampfer vidi kot razumen in sorazmeren ukrep glede na samo kompleksnost te tehnologije.
"Umetna inteligenca posega v vsakodnevno življenje, pomembno vpliva na razvoj držav, pomembno bo tudi v prihodnje vplivala na konkurenčnost gospodarstva in na vsakodnevno življenje ljudi in izredno pomembno je, da so postavljena jasna pravila igre," je podčrtala.
V Bruslju se medtem krepijo pritiski za ustavitev oziroma zamik izvajanja omenjenega akta. A Slovenija po besedah ministrice sledi že zastavljeni časovnici. Tako je vlada že sprejela predlog zakona o izvajanju akta o umetni inteligenci, kar jo pri implementaciji akta uvršča med vodilne države EU, skupaj z Italijo, Španijo in Avstrijo.
"Uredba že neposredno velja in če ni vzpostavljen mehanizem, nastaja pravna praznina. In to seveda pomeni tudi določena tveganja za podjetja, ki razvijajo take sisteme in so podvržena določenim pravilom. Glede na to oceno smo soglasni, da moramo s predvideno časovnico nadaljevati," je bila jasna.
Treba je zagotoviti zaščito otrok
Jeseni se medtem v Svetu EU nadaljuje zakonodajni postopek za sprejem predloga evropske uredbe o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej, ki je bila predstavljena leta 2022. Predlog predvideva nadzor nad digitalnimi komunikacijami, zaradi česar je del javnosti precej kritičen.
Stališče Slovenije v tem primeru je, da gre za nesorazmeren ukrep, na kar opozarja tudi pravna služba Sveta EU, je pojasnila Klampfer. "Absolutno je treba zagotoviti zaščito otrok z vsemi možnimi ukrepi, ampak, da se nadzoruje sporočila vseh državljanov zgolj na podlagi verjetnosti, da bo prišlo do zlorabe, je pa lahko sporno in pomeni nesorazmeren poseg v zasebnost komunikacije," je bila jasna ministrica.
Med ukrepi za zaščito otrok na spletu pa je Slovenija podprla špansko pobudo za uvedbo t. i. digitalne polnoletnosti. Na evropski ravni bi se tako določilo neko starostno mejo, na primer 15 ali 16 let, pod katero bi bila za ogled nekaterih spletnih strani ali uporabo družbenih omrežij potrebna odobritev staršev.
Nekatere platforme sicer že imajo starostne omejitve, a mladi hitro najdejo načine, da te zaobidejo, je poudarila Klampfer. Zato sama zagovarja bolj tehničen pristop, na primer preverjanje starosti prek e-denarnic, ki jih države pospešeno razvijajo in katerih del je tudi e-osebna izkaznica. Na ta način se lahko po prepričanju ministrice potrdi samo atribut starosti in ni potrebnega prenosa vseh osebnih podatkov.
Ministrstvo medtem pospešeno pripravlja dolgo pričakovani krovni zakon o digitalni preobrazbi. Trenutno potekajo pospešena usklajevanja in ministrica upa, da ga bodo v jesenskem času lahko dali v javno obravnavo.
