V Zvezi društev športnih pedagogov Slovenije (ZDŠPS) so ogorčeni, ker je iz osnutka predloga nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 gibanje skoraj povsem izpadlo. Učitelji športne vzgoje menijo, da snovalci dokumenta vidijo pomen gibanja zgolj v vlogi prekinjanja sedenja otrok med poukom. Kaj pa znanstvena spoznanja o vplivu intenzivnega gibanja, ki ga zagotavlja športna vzgoja, se sprašujejo.
»Moram priznati, da sem presenečen. Strokovna podpora uri športa vsak dan in vključevanju gibanja v vse predmete je bila namreč na vseh posvetovalnih srečanjih s pripravljalci dokumenta precejšnja. Iz tega ni nastalo nič, kljub temu da smo predstavili znanstvene argumente, kako bi lahko dodatne ure športne vzgoje pripomogle tudi k večji učni uspešnosti pri preostalih šolskih predmetih; ob zaznanem trendu upada telesne zmogljivosti otrok pa bi s takšnim pristopom lahko izboljšali tudi njihovo zdravje,« je razočaran raziskovalec na fakulteti za šport, kineziolog in predsednik ZDŠPS dr. Gregor Jurak. Pojasnil je, da je športna vzgoja daleč najbolj priljubljen predmet med šolarji ter za učence pomeni razbremenitev od sedenja pri pouku, in ne dodatne obremenitve.
Športne pedagoge vznemirjajo tudi napovedi, da naj bi vlada v pogajanju s sindikati v okviru predlogov za povečanje učinkovitosti javnega sektorja predlagala povečanje delovne obveznosti športnih pedagogov za tri ure na teden, s čimer naj bi reševala kadrovski primanjkljaj. Športna stroka je ob tem objavila rezultate najnovejše raziskave fakultete za šport, ki so pokazale, da imajo športni pedagogi zaradi manj ugodnih pogojev poučevanja dvakrat večjo možnost za mišično-skeletne težave in težave s sluhom kot drugi učitelji, pogosteje pa imajo tudi težave s hripavostjo.
Gibanje v razširjenem programu
Za povečano število obveznih ur pouka športa so se zavzemali tudi v Združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije. Vsakodnevna ura športa bi morala biti pomembna osnova osnovnošolskega programa, menijo ravnatelji. Spomnili so, da so že stari Grki zagovarjali načelo zdrav duh v zdravem telesu, saj so vedeli, da če človek ne poskrbi za telo, potem tudi glava ne funkcionira.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI) pravijo, da se zavedajo, da športna vzgoja za velik del populacije otrok in mladine predstavlja edino redno športno dejavnost, zato sta tako njen obseg kot kakovost izjemnega pomena za zdrav razvoj in oblikovanje zdravega življenjskega sloga otrok in mladine. »Aprila lani smo izvedli javni razpis, ki je osnovnim šolam omogočil prijavo za sofinanciranje programa oddelkov z dodatno športno ponudbo. Skozi ta mehanizem ministrstvo letošnje šolsko leto sofinancira dodatne ure gibanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V letošnjem šolskem letu se izvaja 121 programov dodatnih ur športa na 98 osnovnih šolah,« so spomnili na MVI.
Pojasnili so, da je omenjeni razpis znatno pripomogel h krepitvi gibalne sposobnosti otrok in omogočil dodatne ure strokovno vodenega gibanja ter da je državni zbor nedavno sprejel novelo zakona o osnovni šoli, ki med drugim uvaja prenovljeni koncept razširjenega programa. Ta bo obsegal tri vsebinska področja: gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturno in državljansko vzgojo ter učenje učenja. Čeprav naj bi bila vsebinam gibanja in zdravja v prihodnje namenjena tretjina ur razširjenega programa, pa športni pedagogi še zdaleč niso pomirjeni. Svarijo namreč, da razširjenega programa ne bodo deležni vsi otroci in da se za gibanje zagotovo ne bodo odločili tisti, ki jim je gibanje močno priporočeno, ampak predvsem tisti, ki se že zdaj dovolj gibljejo.
Brez spontane igre in dolgčasa?
Med starši jih ni malo, ki so prepričani, da otroci potrebujejo več gibanja ter da je prosta in spontana igra pred poukom in po njem dragocenejša od predalčkanja otrok v usmerjene vsebine. Menijo, da ni zdravo, da so otroci ves dan vodeni, saj potrebujejo tudi čas zase in za svoje ustvarjalne zamisli.
Glede informacij, da naj bi učiteljem športne vzgoje povečali tedensko delovno obveznost za tri ure, so na šolskem ministrstvu povedali, da je bila to zgolj predstavljena možnost v pogajalskem procesu za vzpostavitev novega plačnega sistema in da ta ukrep ni bil sprejet. Kot so še povedali, bodo v prihodnjih tednih predstavili osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033 ter o njem organizirali javno razpravo v državnem zboru. Izvedli bodo tudi šest regijskih predstavitev dokumenta za strokovne in vodstvene delavce v vzgoji in izobraževanju, kjer bo priložnost za strokovno razpravo o predlogih v dokumentu.
