Zemljiški spor med Kmetijskim gospodarstvom (KG) Lendava ter Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju sklad) sega v leto 2020, ko mu je sklad napovedal odpoved zakupne pogodbe za več kot dva tisoč hektarjev državnih zemljišč. To je storil zato, ker se je zakupnik po navedbah takratne direktorice Irene Majcen upiral, da bi 84 hektarjev teh polj prepustil kmetom, katerih zemljišča so po arbitražni razsodbi ostala na hrvaški strani meje.
Izgubljene sodne bitke
Večinski lastnik KG Lendava Jožef Magyar je za Dnevnik zatrdil nasprotno – da se prenosu zemljišč na kmete ni upiral. Težava naj bi bila zgolj v tem, ker so si ti sami izbrali zemljišča. »Jaz bi določil, katero zemljo bi jim dal. Izbrali so najboljša zemljišča, ki so bila srce našega podjetja,« je poudaril Magyar. Dodajmo, da gre za strnjen zemljiški kompleks v bližini vasi Petišovci, ki sega skoraj do dvorišča Magyarjeve kmetijske posesti. Zaradi trmoglavosti mu je sklad z letom 2021 odpovedal celotno zakupno pogodbo, ne le za 84 »arbitražnih« hektarjev, sodne bitke pa je vse izgubil. Zadnjo nedavno na vrhovnem sodišču, ki ni dopustilo revizije postopka odločanja.
Trenutno na teh površinah še rastejo kulture, ki jih je posejalo KG Lendava (na okoli 1050 hektarjih pšenica), do jeseni pa naj bi dobile novega oziroma nove zakupnike. Sklad je napovedal, da bodo objavili ponudbo za ponovni zakup kmetijskih zemljišč, ki so se sprostila po prekinitvi pogodbe z družbo KG Lendava. Na vprašanje, kdaj bodo to storili, nam niso odgovorili konkretno. »Izvedbo opravil načrtujemo tako, da bodo novi/stari zakupniki letošnjo jesensko setev že opravili na podlagi novih pogodbenih razmerij,« so nam pojasnili na skladu. Nove zakupnike bodo izbrali po zakonu o kmetijskih zemljiščih, ki določa prednostni vrstni red. Če bodo kandidati za zemljišča glede prednosti zakupa izenačeni, pa bodo upoštevali merila, zapisana v pravilniku o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč. Ta pravilnik zdaj spreminjajo, svet sklada je osnutek novega potrdil 19. aprila, dokončno pa naj bi ga sprejel na prihodnji seji.
Naelektreno ozračje
»Bojijo se objaviti ponudbo za oddajo zemljišč v ponovni zakup,« se je na skladovo odlašanje odzval Jožef Magyar. To mencanje ne preseneča, kajti kandidatov za ta zemljišča je zelo veliko, ozračje pa je izjemno naelektreno. Politiki SLS in SDS ter predstavniki kmetov pritiskajo na sklad in kmetijsko ministrstvo, naj to zemljo ponudita v zakup družinskim kmetijam z območja Lendave. Predlagali so takšno spremembo skladovega pravilnika o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč, po kateri bi imele fizične osebe pri zakupu prednost pred kmetijskimi podjetji.
Zavzeli so se tudi, da bi država vsem velikim zakupnikom pogodbo pol leta pred iztekom odpovedala. Če bi to obveljalo v praksi, hrvaški finančni sklad najverjetneje ne bi kupil 51-odstotnega lastniškega deleža v Panviti, saj so pomembna sestavina tega posla tudi državna zemljišča (dobrih tri tisoč hektarjev), ki jih ima Panvita v zakupu. Zakupna pogodba za glavnino teh površin bi ji potekla konec leta 2025, a ji jo je sklad (najverjetneje zaradi načrtovanih lastniških sprememb) dve leti pred iztekom (27. decembra lani) podaljšal še za deset let. Novi lastnik bo podedoval tudi to zakupno pogodbo. Jožef Magyar je do tega zelo kritičen. »V arbitražnem postopku s Hrvati se borimo za vsak meter zemlje, tukaj pa jo velikodušno dajemo tujcem. Najprej smo jo prepustili Ukrajincem, ko so postali lastniki Perutnine Ptuj, zdaj še Hrvatom kot novim večinskim lastnikom Panvite. Na Madžarskem se ne more zgoditi, da bi imel državna zemljišča v zakupu tujec,« trdi Jožef Magyar.
Do zemljišč
po preužitkarski bližnjici?
A ko gre za kmetijska zemljišča, ki jih v Sloveniji močno primanjkuje, očitno niso pretkana le kmetijska podjetja, ampak tudi kmetje. Po Magyarjevih navedbah je v kompleksu državnih zemljišč, ki jih obdeluje KG Lendava, tudi nekaj zasebnih, ki so jih dobili dediči v denacionalizacijskih postopkih. Z njihovimi sedanjimi lastniki je imelo lendavsko kmetijsko podjetje prav tako sklenjene zakupne pogodbe, ki pa so jim jih nekateri odpovedali. Pojavili so se namreč posamezniki, ki jim ponujajo pogodbe o preužitku oziroma tako imenovane preužitkarske pogodbe.
Preužitkar ob sklenitvi pogodbe v obliki notarskega zapisa na prevzemnika nemudoma prenese svoja zemljišča (s čimer ta postane njihov lastnik), ta pa se zaveže, da mu bo do smrti zagotavljal določene dajatve ali storitve. S tem naj bi si prevzemniki, tako Magyar, kupovali prednostno pravico pri potegovanju za zemljišča, ki jih je imelo doslej v zakupu podjetje KG Lendava.
