Le posamezni proračunski uporabniki so sledili navodilu 4-odstotnega reza odhodkov v prihodnjih dveh letih. Največjemu znesku se je pripravljeno odreči ministrstvo pod vodstvom Luke Mesca, več kot 4-odstotni rez je opravilo ministrstvo za zdravje. Nekateri uporabniki se niso odrekli niti evru.
V ponedeljek bo državni zbor začel obravnavati proračunske dokumente za prihodnji dve leti. Predvideni odhodki v letih 2024 in 2025 so zaznamovani s pozivom vlade, naj proračunski uporabniki skrčijo svojo načrtovano porabo za štiri odstotke, da država zagotovi sredstva za financiranje sanacije po poplavah.
Finančni minister Klemen Boštjančič je prejšnji teden zagotavljal, da je večina proračunskih uporabnikov sledila pozivu in svoje odhodke zmanjšala za štiri odstotke. Boštjančič ni govoril resnice. Dnevnikova analiza podatkov ministrstva razkriva, da so štiri- ali večodstotno krčenje načrtovanih odhodkov udejanjili le štirje izmed 45 proračunskih uporabnikov. Večina je pripravljena zmanjšati porabo v manjšem deležu, nekateri sploh ne bi varčevali. Obstajajo tudi takšni, ki bi povečali porabo. Pojdimo po vrsti.
Golob največji delež odščipnil zdravstvu
Ministrstvo za zdravje, ki ga začasno vodi premier Robert Golob, v kratkem pa ga bo prevzela Valentina Prevolnik Rupel, je v medministrski primerjavi pripravljeno odščipniti največji delež načrtovanih odhodkov. V letu 2024 bo zmanjšanje 4,27-odstotno, v letu zatem celo 4,49-odstotno. Kumulativno bi Golob zmanjšal odhodke za zdravstvo za več kot 44,3 milijona evrov. Zagotovili bomo izplačilo vseh zakonskih obveznosti ter sredstva za nadaljevanje aktivnosti pri drugih projektih in investicijah, ki so v teku, je Dnevniku sporočilo ministrstvo.
Navodilo 4-odstotnega krčenja odhodkov v prihodnjih dveh letih so najbolj dobesedno vzeli v kabinetu predsednika vlade. Golobova ekipa je v predlogu rebalansa proračuna za leto 2024 predvidela do decimalke natančno 4-odstotno krčenje odhodkov, v letu 2025 bi prihranila še dodatnih 0,17 odstotka odhodkov. Primerljivo natančni so bili še v vladnem uradu za zamejce po svetu.
Navodilo 4-odstotnega krčenja odhodkov v prihodnjih dveh letih so najbolj dobesedno vzeli v kabinetu predsednika vlade.
V absolutnih zneskih so ti prihranki v primerjavi s prihranki proračunskih uporabnikov, ki so absolutno najbolj zarezali v svoje načrtovane odhodke, zanemarljivi. Največji »poraženec« krčenja je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Predlagalo je kumulativno zmanjšanje odhodkov ministrstva za skupaj 99,98 milijona evrov.
Ministrstvo za finance jih je letos že dvakrat pozvalo k znižanju izdatkov, uvodoma izpostavljajo na ministrstvu, ki ga vodi Luka Mesec (Levica). Junija jim je bil določen proračunski limit 1,81 milijarde evrov, kar je bilo 300 milijonov evrov pod prvotnim načrtom. Po poplavah bi morali postavke znižati za dodatne štiri odstotke. Če bi opravili tolikšen rez, bi odhodke v letih 2024 in 2025 zmanjšali za skupaj 145 milijonov evrov.
»Opozorili smo, da je tako drastično zniževanje postavk nemogoče, ker bi to pomenilo odvzemanje zakonsko opredeljenih pravic najranljivejšim skupinam prebivalcev,« je zapisalo ministrstvo. »Opozorili smo tudi, da je narava naših proračunskih postavk drugačna kot na drugih ministrstvih (kjer večji del izdatkov zajemajo investicije), saj veliko večino sestavljajo transferji najranljivejšim in srednjemu razredu. Odmik investicij za leto ali dve ima drugačne posledice kot odvzem sredstev nekomu, ki je na robu materialnega preživetja. V pogajanjih smo zato iskali možnosti za dvig limita in izogibanje bolečim rezom v socialne pravice.«
Največji »poraženec« krčenja je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Predlagalo je kumulativno zmanjšanje odhodkov ministrstva za skupaj 99,98 milijona evrov.
V kabinetu Luke Mesca iščejo rešitve
Nazadnje so se na ministrstvu zavezali, da bodo uvedli sistemske spremembe (preprečevanje upokojevanja preko brezposelnosti, boljši sistem izterjave neplačanih preživnin, preprečevanje zlorab na področju osebne asistence). Kljub temu je med vladnimi ukrepi za uravnavanje proračuna ostala enoletna zamrznitev usklajevanja socialnih transferjev. »Iščemo rešitve,« pravijo na ministrstvu, ki skoraj 100-milijonski rez utemeljuje še s tem, da ima enega največjih proračunov; med proračunskimi postavkami MDDSZ je približno 1,4 milijarde evrov transferjev socialno najšibkejšim in srednjemu razredu.
Tudi ministrstvo za obrambo pod vodstvom Marjana Šarca ni doseglo 4-odstotnega praga, predlagalo je za skupaj slabih 68 milijonov evrov prihrankov. Za več kot 53 milijonov evrov bi se v letih 2024 in 2025 skrčili odhodki ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI), ki ga vodi Darjo Felda. »Nižanje izdatkov v letu 2024 je v absolutnem znesku res podobno kot na ministrstvu za obrambo,« pravijo na MVI, »vendar se deleža nižanja bistveno razlikujeta.«
Najbolj globok, več kot 9-odstotni rez v predvidene odhodke v letu 2024 je pripravljeno izpeljati ustavno sodišče, ki mu predseduje Matej Accetto. S tem bi porabo zmanjšalo za skoraj 700.000 evrov. Predvidene odhodke je pripravljeno v manjšem obsegu oklestiti tudi v letu 2025. Zmanjšanje je predvideno predvsem na podlagi odložene naložbe v pridobitev dodatnih pisarniških prostorov, so nam pojasnili na ustavnem sodišču.
Sodstvo in tožilstvo ne bo varčevalo
Nekateri pravosodni proračunski uporabniki ne bodo tako širokogrudni. Vrhovno sodišče in vrhovno tožilstvo nista predlagala zmanjšanja odhodkov. Na tožilstvu to utemeljujejo z navedbami, da ne morejo nižati stroškov plač in materialnih stroškov. Poleg tega bodo v prihodnjem letu končno dočakali odobren povečan kadrovski načrt z imenovanjem 49 novih državnih tožilcev. Investicij ali nenujnih izdatkov, ki bi jih lahko prestavili v prihodnost, nimajo v planu.
Iz odgovora vrhovnega sodišča je mogoče razbrati, da si dodatnega krčenja odhodkov ne morejo privoščiti, ker že v obstoječih razmerah načrtujejo letni primanjkljaj v višini 20,3 milijona evrov. Nanj so že v preteklosti opozarjali ministrstvo za finance. Primanjkljaj je posledica dviga cen, dviga plač za en plačni razred in spremembe zakona o odvetništvu, ki je podražil tarife zastopanja odvetnikov po uradni dolžnosti. »Izdatki za plače tudi sicer zajemajo več kot 70 odstotkov vseh proračunskih izdatkov sodišč,« so še zapisali na vrhovnem sodišču.
