Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prejšnji mesec zaznala 90-odstotni padec smrti zaradi covida v primerjavi s februarjem letos. Čeprav gre za pozitiven premik, po prepričanju generalnega direktorja WHO Tedrosa Adhanoma Ghebreyesusa še vedno umre bistveno preveč ljudi. »Skoraj deset tisoč smrti na teden je preveč za bolezen, ki jo lahko preprečimo in zdravimo,« je dejal.
Prevladovanje manj nevarne različice omikron, cepiva in prebolele okužbe so poleg učinkovitih zdravil ključni dejavniki, zaradi katerih danes manj ljudi huje zboli in umre za covidom-19. Po podatkih ameriškega Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) je bila avgusta verjetnost hospitalizacije na oddelku za intenzivno terapijo za več kot polovico nižja kot v času različice delta.
Vsaj 222 umrlih je imelo
covidno pljučnico
To ne pomeni, da umiranja zaradi covida-19 ni več. Od začetka junija do 28. novembra letos je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) umrlo 763 oseb, pri katerih je bila okužba s sars-cov-2 potrjena v 28 dneh pred smrtjo. Med njimi je bilo 222 hospitaliziranih zaradi akutne okužbe dihal.
Kdo so pacientke in pacienti, ki jih koronavirusna bolezen dandanes še življenjsko ogroža? Iz statističnih podatkov NIJZ je možno razbrati, da so cepljeni, ki so stari 55 let ali manj, dandanes v izraziti manjšini med hospitaliziranimi zaradi covida. Velika večina hospitaliziranih po 1. juniju je starejša od 65 let, pri čemer je stopnja tveganja hospitalizacije pri necepljenih v tej starostni skupini tudi do 50-krat večja v primerjavi s tistimi, ki so bili poživitveno cepljeni, in do 20-krat večja v primerjavi s tistimi, ki so prejeli le osnovno cepljenje.
»Od 30 do 40 odstotkov bolnikov sprejmemo neposredno zaradi covida, preostali potrebujejo bolnišnično obravnavo zaradi drugih zdravstvenih težav in so sočasno okuženi z virusom sars-cov-2,« pravi Matjaž Jereb, vodja oddelka za intenzivno terapijo na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
UKC Ljubljana: Vsi umrli so imeli pridružene bolezni
Težki potek covida-19, ki terja bolnišnično zdravljenje, je praviloma povezan z akutno okužbo dihal. Od začetka junija do 21. novembra se je v slovenskih bolnišnicah 1485 bolnic in bolnikov zdravilo zaradi covidne pljučnice, je razvidno iz podatkov NIJZ. Med njimi so bili v izraziti manjšini tisti, ki so v predhodnem šestmesečnem obdobju prejeli poživitveni odmerek – njihov delež je bil v obravnavanem obdobju krepko pod petimi odstotki. Bolnice in bolniki, ki so po 1. juniju umrli zaradi covidne pljučnice, so bili v povprečju starejši od 80 let.
V UKC Ljubljana je bilo v obravnavanem obdobju hospitaliziranih 807 odraslih bolnic in bolnikov s covidom, umrlo jih je 104, od tega 57 cepljenih. Povprečna starost umrlih bolnikov je bila 82 let, trije bolniki s hudimi osnovnimi boleznimi so bili mlajši od 65 let. »Delna analiza kaže na to, da so imeli vsi bolniki pridružene bolezni (srčno popuščanje, pljučne bolezni, rakave bolezni, možganska kap, demenca, ledvična odpoved, jetrna ciroza …),« je pojasnila predstojnica ljubljanske infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc. »Pogosto je ob covidu prišlo do zapleta z bakterijsko okužbo (sepsa, pljučnica, okužbe sečil), ki je nato neposredno prispevala k smrti bolnika.«
»V UKC Maribor umirajo bolniki in bolnice s kroničnimi boleznimi ali napredovalo starostjo, ki imajo ali težek potek covidne pljučnice ali sekundarno bakterijsko okužbo po covidu ali pa jim covid sproži tako hudo poslabšanje sicer stabilne osnovne bolezni, da zaradi tega umrejo,« je razložila Alenka Strdin Košir, vodja enote za infektološko intenzivno terapijo. »Imeli smo tudi vsaj dva smrtna primera zaradi hude imunske reakcije, ki jo je sprožil covid, in še vsaj dva, ki sta bila na meji, a smo ju uspeli rešiti.«
Pri bolnicah in bolnikih, ki intenzivno terapijo potrebujejo zaradi druge kritične bolezni in so sočasno okuženi s covidom (ter nimajo pljučnice), je potek pridružene bolezni pogosto težji in izid slabši. »Za te seveda težko rečemo, da umrejo zaradi covida, definitivno pa je smrtnost večja kot pri istih boleznih brez covida,« opozori Strdin-Koširjeva.
Na intenzivni enoti
umre vsak peti
Ker se je večina prebivalstva cepila proti covidu in je tudi prebolela okužbo, je danes tudi večina težko obolelih pacientk in pacientov cepljenih ali prebolevnikov. To ne pomeni, da cepiva ne delujejo; še vedno so zelo učinkovita pri zmanjševanju tveganja hudih bolezni in smrti. Vendar začne ta zaščitni učinek po nekaj mesecih upadati. Zato stroka starejše od 65 let in kronično bolne poziva, naj gredo po poživitveni odmerek prilagojenih cepiv. »Še vedno ugotavljamo, da imajo necepljeni bolniki težji potek covidne pljučnice, tudi če pri njih ne gre za napredovano starost ali pridružene bolezni,« dodaja Strdin-Koširjeva. Umrljivost bolnic in bolnikov, ki danes pristanejo na akutnem oddelku, je približno 15-odstotna, v covidni intenzivni enoti pa ta čas umre približno 20 odstotkov okuženih.
