V urgentni medicini in v pediatriji osnovnega zdravstva, kjer so razpisi za dodatno osebje že danes pogosto brez haska, se lahko razmere še poslabšajo. Na 20 razpisanih mest za urgentno medicino se je prijavil en sam kandidat, pri 18 mestih za pediatrijo pa je kandidatov za zdaj pet.
Kriza za krizo
Zaradi kadrovskih težav vznikajo krize na urgencah. Že letos poleti je bilo pod drobnogledom dolgo čakanje bolnikov na ljubljanski, prejšnji mesec pa so prišle na dan še težave trboveljskega in slovenjegraškega urgentnega centra. V omenjenih primerih gre sicer tudi za nerazrešena razmerja med različnimi ravnmi zdravstva, svoje pa so prispevale še neenakomerne obveznosti zdravstvenih delavcev pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva.
Eno od žarišč javnega zdravstva je tudi v primarni pediatriji. V Ljubljani, pa tudi v širši okolici, so starši v zadnjem obdobju pogosto zaman iskali ambulanto, kjer bi bili njihovega otroka pripravljeni sprejeti na novo. Po zadnjih zagotovilih se sicer obetajo dodatne zaposlitve in koncesije, ki pa lahko skrb zbujajočo nedostopnost izbire zdravnika za najmlajše le ublažijo. Spomnimo, da v nasprotju z odraslimi otroci obenem nimajo možnosti obiskovanja sistematično organizirane nadomestne oskrbe za prebivalce brez zdravnika. V osnovnem zdravstvu opažajo tudi, da se mladi pediatri pogosto raje zaposlujejo v bolnišnicah.
Nezainteresiranost mladih za specializacijo iz urgentne medicine jih izjemno skrbi, so sporočili z Zdravniške zbornice Slovenije. »Dejstvo, da se je na 20 razpisanih mest prijavil le en kandidat, kaže na alarmantno stanje,« so ocenili v zbornici, ki jo vodi Bojana Beović. Mladi zdravniki se zavedajo, da je urgentna medicina eno najzahtevnejših področij z nepredvidljivimi urniki, visoko stopnjo obremenitev in pogosto premajhnim priznanjem za opravljeno delo, opažajo. Po njihovi oceni bi bilo treba uvesti finančni dodatek za specializacijo urgentne medicine. »To bi bil jasen signal, da država stoji za tem ključnim poklicnim poslanstvom in da je pripravljena vlagati v prihodnost nujne medicinske oskrbe,« ocenjujejo v zbornici.
Za družinsko medicino več zanimanja
V družinski medicini se stvari se po drugi strani, čeprav je tudi v tem primeru prijav bistveno manj od števila mest, pri specializacijah premikajo na bolje. Za območje celotne države se je ob 60 mestih prijavilo 30 kandidatov. Želje, da bi se zavezali posameznim izvajalcem, med bodočimi specializanti nasprotno ni. Na enajst razpisanih mest za družinsko medicino se je v tem primeru prijavil en kandidat. Omenjene številke sicer niso nujno dokončne.
Kljub opaznemu zviševanju števila družinskih zdravnikov težave z dostopnostjo ostajajo. Spomnimo, da v zdravstvenem resorju tudi v mandatu vlade Roberta Goloba niso posegali v mejo odklanjanja, ob kateri lahko del pacientov brez zdravnika ostane po vsaki upokojitvi. Na novo zaposleni zdravniki praviloma namreč ne sprejmejo tolikšnega števila pacientov, kot so jih imeli predhodniki. Omenjeno mejo so oblasti opazno znižale v mandatu vlade Marjana Šarca, v mandatu vlade Roberta Goloba pa so se na porast prebivalcev brez zdravnika odzvale z ustanavljanjem ambulant za neopredeljene. Te so bile javnosti sprva predstavljene kot začasna rešitev, a so bile kasneje zgolj preimenovane v dodatne ambulante.
