V zadnjem tednu so se v javnosti pojavili dvomi, da bo SDS v 35 dneh uspelo zbrati potrebne podpise za referendume o zakonih o dolgotrajni oskrbi, o vladi in o RTVS. Uradno v največji opozicijski stranki včeraj na naše vprašanje, ali jim je to uspelo, niso želeli odgovoriti, so pa spomnili, da bodo dali karte na mizo na današnji dopoldanski tiskovni konferenci. Neuradno naj bi jim to uspelo, tako da se nam jeseni poleg predsedniških in lokalnih volitev obetajo tudi trije referendumi. Po vsej verjetnosti bodo vsi izpeljani na isti dan, o datumu razpisa referendumov pa bo v poslovniškem roku po vložitvi zahtev odločal državni zbor.
Po izteku roka za zbiranje podpisov ima sicer pobudnik referenduma sedem dni za vložitev s podpisi podprte zahteve; če je ta popolna, mora biti referendum razpisan v sedmih dneh. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor 30 dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Kot eden izmed možnih datumov se omenja 13. november, ki je predviden za drugi krog predsedniških volitev.
V Levici te možnosti ne izključujejo, a menijo, da bi bilo najbolje, da bi referendumi potekali ločeno od predsedniških in lokalnih volitev. »V idealnem scenariju bi se vzpostavil nek referendumski dan, in sicer z zelo jasnim namenom, da ljudje povedo, katere rešitve se njim zdijo prave in pa, ali smo zaključili z zgrešenimi politikami, ki jih je vodila SDS v preteklosti,« je povedal vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. V SD ob tem izpostavljajo, da je praksa, da se referendumi razpišejo na zadnji možen datum, saj so drugače referendumska volilna opravila zelo zgoščena in naporna tako za organizatorje kampanje kot referenduma. »V Gibanju Svoboda smo ne glede na določen datum pripravljeni državljanom predstaviti prava dejstva o zakonih, o katerih bodo odločali,« so sporočili iz največje koalicijske stranke.
Koalicija in opozicija na nasprotnih bregovih
Ponovimo torej, o čem bi v prihodnjih mesecih na referendumih odločali. Pri noveli zakona o vladi gre za precedenčen primer, saj se je prvič v zgodovini samostojne države zgodilo, da je bil na ta zakon vložen referendum, s tem pa blokirano delo, kot si ga je zamislila vlada. Po predlogu bi vlado namesto sedanjih 17 sestavljalo 20 ministrstev, kar naj bi pripomoglo k večji učinkovitosti in odzivnosti dela. V SDS se s tem ne strinjajo, češ da to pomeni višje stroške delovanja vlade in da prerazporeditve ministrstev ne zagotavljajo operativnega delovanja.
Pri noveli zakona o dolgotrajni oskrbi se politična kopja lomijo na ramenih oskrbovancev, ki čakajo na ureditev dolgotrajne oskrbe. Golobova vlada je želela z novelo prestaviti začetek izvajanja pomanjkljivega zakona iz časa Janševe vlade za eno leto, na 1. januar 2024. Hkrati so želeli domovom jeseni zagotoviti dodatnih 30 milijonov evrov za v prejšnjem mandatu dogovorjeni dvig plač in kadrovske širitve. Zakon, ki ga je sprejela prejšnja oblast, je bil namreč močno kritiziran. Tako domovi za starejše kot Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije menijo, da ga je zaradi vsebinskih nedorečenosti in nezagotovljenih virov financiranja nemogoče izvajati.
Z novelo zakona o RTVS pa želi koalicija javni medijski zavod razbremeniti vpliva politike, saj programski svet in vodilni kadri, ki so po volji SDS, izvajajo velike programske in kadrovske spremembe. Referendumsko pobudo v luči vse bolj zaostrenih razmer na RTVS zato vidijo zgolj kot zavlačevanje opozicije, saj da ji blokada zakona podaljšuje možnosti za uveljavljanje lastnih ozkih interesov. V opoziciji trdijo ravno obratno, in sicer, da je edini namen popravkov zakona »podreditev javnega zavoda RTV Slovenija vladajoči politiki«. x
