Kot piše Mednarodni inštitut za tisk (IPI) je Svet EU lani maja blokiral dostop do štirih ruskih spletnih mest, obtoženih širjenja ruske provojne propagande. To so bile strani RIA Novosti, Rossiyskaya Gazeta (ruski državni mediji), Izvestiya (pod državnim nadzorom) in Voice of Europe, medija, ki ga je češka vlada obtožila, da ga vodi ukrajinski proruski oligarh. Kmalu je Unija prepovedala tudi dostop do na zahodu razmeroma prodornih ruskih državnih medijev v angleščini Russia Today (RT) in Sputnik.
Rusija "vrača" udarec
Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je potezo Evropske unije označilo za "politično motivirano" in dejalo, da "sprejema zrcalne in sorazmerne protiukrepe", piše IPI. Prepovedalo je 81 različnih medijev iz 25 evropskih držav, med njimi denimo italijanski in avstrijski javni televizij RAI in ORF, pa nemški tednik Die Zeit in časnik Spiegel, finski javni medijski servis YLE ter množico medijev iz Francije. Rusija je na listo blokiranih medijev uvrstila tudi dva slovenska, in sicer Novo 24 in Demokracijo, ki sta pod vplivom slovenske politične desnice.
Nekatere strani enostavno dosegljive
Britanski možganski trust Inštituta za strateški dialog (ISD) ugotavlja, da so nekatere ruske medijske strani, kot je denimo Russia Today, kljub prepovedi na območju Evropske unije še vedno dosegljive, če direktno vpišemo njihov naslov in jih ne iščemo preko iskalnika.
Če lahko na proruskih spletnih straneh pričakujemo v zvezi z vojno v Ukrajini novice, ki realne dogodke predstavljajo na način, ki za Rusijo kot agresorja ni obremenilen, pa se pojavlja tudi vse več popolnoma izmišljenih novic o dogodkih, ki jih sploh ni bilo. Te nastajajo s pomočjo umetne inteligence in si nato preko manj znanih medijskih portalov s pomočjo tako imenovanega "medijskega pranja" počasi utirajo pot na bolj brane in verodostojne zahodne medije.
Seznam v Rusiji blokiranih evropskih novičarskih portalov.
