V organizaciji zavoda za šolstvo in ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI) je na Brdu pri Kranju danes potekala tradicionalna, letos 11. konferenca ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov (VIZ). V okviru predstavitve bistvenih novosti v šolskem letu 2025/26, ki naj bi bile ključne za uspešno pedagoško vodenje v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter glasbenih šolah, je bila posebna pozornost namenjena varnosti, sprejetosti in spodbudam za učence in strokovne delavce, zaposlene v VIZ.
Kot so poudarili v zavodu za šolstvo, so z letošnjo konferenco osmislili nujnost sprememb, na katere, kot so dejali, opozarjajo tudi izsledki mednarodnih raziskav različnih vrst pismenosti in na katere so se v zavodu odzvali tudi s kurikularno prenovo.
Še naprej pomanjkanje kadra
Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj je med ključnimi usmeritvami za novo šolsko leto izpostavil prenovljeni zakon o osnovni šoli, ki med drugim omejuje uporabo učenčevih osebnih elektronskih naprav; te bodo odslej dovoljene le za potrebe pouka ali iz zdravstvenih razlogov, sicer pa bodo morale šole določiti pravila njihove hrambe in možnosti začasnega odvzema.
Novosti urejajo tudi pravila šolskega reda, ki jih morajo šole sprejeti do letošnjega 1. novembra in pri čemer bodo dolžnosti in odgovornosti učencev jasneje opredeljene. Učencem, ki bodo kršili svoje dolžnost in odgovornosti, se bo lahko ob hujših kršitvah po novem vzgojni opomin izrekel za 12 mesecev.
Na MVI pojasnjujejo, da bo možno učencu, ki bo s svojim ravnanjem oviral pouk ali ogrožal varnost drugih, začasno ali za daljše obdobje zagotoviti drugo obliko izobraževalnega dela, v skrajnem primeru tudi prešolanje. Dodatno novela prinaša tudi spremembe tudi pri postopkih vpisa, opravičevanja odsotnosti in ocenjevanja.
Šolam več denarja
Izpostaviti velja stabilnejše financiranje sistema vzgoje in izobraževanja, ki ga prinaša posodobljen zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) ter vsebuje člen o določitvi obsega sredstev za razvoj in investicije.
Na MVI poudarjajo, da omenjeni zakon, ki velja od letošnjega 15. julija, med drugim uvaja tudi spremembo, ki omogoča dopolnilno delo pri istem delodajalcu, in se nadejajo, da bo nov ukrep pripomogel k reševanju kadrovske stiske. Ta namreč zaradi resnega upada zanimanja mladih za učiteljski poklic in upokojevanja najštevilnejše generacije šolnikov ostaja rak rana slovenskega šolstva.
Novost v novem šolskem letu bo tudi osvežen postopek imenovanja ravnateljev. Ta bo odslej enofazen, kar pomeni, da bo minister podal soglasje o imenovanju po končanem postopku imenovanja na svetu zavoda. Natančno so opredeljeni tudi razlogi za razrešitev ravnateljev: te bo lahko minister v izjemnih primerih oziroma ob zagotovljenih kršitvah zakona sam razrešil.
Spremembe za srednješolce
V novem šolskem letu bo v koncept razširjenega programa (RaP) vstopilo 80 dodatnih osnovnih šol. To pomeni, da bo z novim šolskim letom v RaP vključenih 224 od skupno 457 osnovnih šol, medtem ko se bodo preostale postopoma vključevale do šolskega leta 2028/2029.
Novost na področju srednjega šolstva je prenovljeni zakon o maturi. Kandidati se bodo v prihajajočem šolskem letu v prve letnike srednješolskih programov že vpisovali pod novimi pogoji, medtem ko se bo matura v posodobljeni različici prvič izvajala v šolskem letu 2030/2031.
Na MVI pojasnjujejo, da poglavitne rešitve vsebujejo predvsem razvojne spremembe poklicne mature ter izenačevanje možnosti za kandidate poklicne in splošne mature. V pripravi je tudi sprememba pravilnika o načinu izvajanja mature za kandidate s posebnimi potrebami.
