»V prtljažniku avtomobila imam vedno škornje in čelado. Včasih se na terenu nenapovedano zgodi sestanek z našimi zavezniki župani,« pravi Jože Novak, minister za naravne vire in prostor. Na srečanjih zadovoljno ugotavlja, da je sodelovanje ustvarilo odlične rezultate. »Najhujša ujma v sodobni zgodovini Slovenije, poplave 4. avgusta 2023, nas je sicer zaznamovala, a smo obenem dokazali, da znamo, ko je najtežje, stopiti skupaj.«
Pozitivno oceno je minister v petek podkrepil s poplavo številk in zneskov, povezanih s sanacijo po poplavah. Do junija 2024 so izpeljali intervencijske ukrepe na 850 kilometrih vodotokov. Na terenu je bilo hkrati do 1000 strojev in 1500 delavcev. »To je preseglo vse pretekle zmogljivosti!« je navdušen Novak. Zdaj potekajo dela na več kot 300 lokacijah po državi, med drugim sanirajo okoli 100 plazov, tudi tistih šest s statusom državnega pomena. »V okviru sanacijskih del bomo dokončno odpravili še posledice potresa v Posočju leta 2004,« je napovedal minister, ki vodi resor z največjo finančno težo v procesu obnove. »Prihodnje leto bomo prvič v zgodovini presegli razpoložljiva sredstva ministrstva za infrastrukturo,« pravi Novak.
Petnajst občin mora vrniti predplačila
Več kot 7350 lastnikov poškodovanih stanovanjskih objektov je že prejelo skupaj 35,7 milijona evrov predplačil za nujno obnovo poškodovanih poslopij. V postopku odločanja imajo še okoli 5000 vlog fizičnih in pravnih oseb za obnovo objektov, pri čemer je več kot polovica upravičencev že prejela celotna za obnovo potrebna sredstva, je našteval Ervin Vivoda, direktor urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč. Ostali upravičenci naj bi dodaten denar za izvedbo naložb prejeli še letos, pri čemer je možno, da bo ministrstvo prejelo še dodatne zahtevke. Vlogo je namreč dopustno oddati do leta 2028. »Ne hitimo,« poudarja Vivoda. »Marsikdo želi sanacijo ali rekonstrukcijo izpeljati temeljito. In to jim tudi omogočamo.«
Zdaj poteka izvedba 150 projektov sanacije občinske infrastrukture (vodotokov, plazov, kulturne dediščine, objektov za varovanje narave, stanovanjskih in poslovnih objektov). Občine so že prejele 218 milijonov evrov predplačil. Nekatere bodo morale predplačila vrniti, saj predvidenih projektov niso bile sposobne pravočasno izpeljati. »Na tem seznamu je 15 občin, ki naj bi vrnile okoli 16 milijonov evrov,« je razkril Vivoda.
Uvajajo poplavno odporno stanovanjsko gradnjo
Za sanacijo neposredne škode in obnove bo moral državni proračun do leta 2028 zagotoviti okoli 3,5 milijarde evrov. Največji sanacijski program ima ministrstvo za naravne vire in prostor, ocenjen je na okoli 2,3 milijarde evrov. Za dela na vodotokih bodo namenili 1,3 milijarde evrov, za sanacijo občinske infrastrukture 800 milijonov evrov, 200 milijonov evrov bo na voljo za ostale ukrepe. »Letos izvajamo največji investicijski cikel v svoji zgodovini, na skupaj 470 deloviščih,« je poudarila Urška Hočevar, direktorica direkcije za vode. Po izvedbi teh del bo poplavno manj ogroženih okoli 140.000 prebivalcev.
»Slovenija je ena izmed treh najbolj poplavno ogroženih evropskih držav,« dodaja Lidija Globevnik, generalna direktorica direktorata za vode. »Z obnovo ustreznih predpisov smo zaostrili umeščanje novih objektov na poplavno ogrožena območja, uvedli smo tudi poplavno odporno gradnjo. To je nekaj novega v predpisih: če bodo stavbe poplavno odporne, bodo lahko zgrajene tudi na obstoječih stavbnih zemljiščih.«
Ministra Novaka skrbijo potresi
Minister Novak medtem razmišlja o drugih morebitnih naravnih nesrečah in o (ne)pripravljenosti Slovenije nanje. »Najbolj me skrbi priprava stanja na potres. Na direktoratu za prostor pripravljamo študijo, kako v naslednjih mandatih pristopiti k protipotresni sanaciji, zlasti objektov, ki so bili zgrajeni pred več kot 60 leti. Če bi bil potres v Ljubljani ali na teh najbolj ogroženih delih, bi lahko škoda presegla tudi deset milijard evrov.«
