Novela zakona o zaščiti živali, ki jo je v petek potrdil državni zbor, med drugim prepoveduje kirurško kastracijo do sedem dni starih pujskov brez omamljanja in protibolečinskih ukrepov. Za to prepoved so se najbolj goreče zavzemali v društvu AETP, ki se bori proti trpinčenju rejnih živali. Navajajo, da bolečo kastracijo pri nas doživi več kot 100.000 pujskov na leto oziroma 2000 na teden.
»Pujsek se zvija in cvili od bolečin«
Društvo AETP je skušalo državne svetnike od tega, da bi na zakon o zaščiti živali izglasovali veto, odvrniti z objavo posnetkov kastracije pujskov na živo, ki naj bi nastali na eni večjih slovenskih rej. Takole so prikazali in opisali postopek: »Rejka pujske enega po enega grobo odvzame materi in jih vrže v voziček. V roke prime enega in mu s skalpelom zareže v tkivo med nogami. S prsti seže v rano in poskuša na silo odtrgati moda. Prvič ji ne uspe, saj ne dobi dobrega oprijema. V drugem in tretjem poskusu pač. Pujsek se ves ta čas zvija in cvili od bolečin. Boleč poseg kastracije se dogaja v neposredni bližini matere svinje.«
Nacionalni center za dobrobit živali (NCDŽ), ki deluje pod okriljem veterinarske fakultete, je na svoji spletni strani zapisal, da je kirurška kastracija pri sesnih pujskih moškega spola v komercialnih rejah prašičev običajna praksa. Z njo zmanjšujejo agresivno vedenje ter preprečujejo neprijeten vonj in okus mesa spolno zrelih merjascev, ki ga potrošniki zavračajo. Strokovnjaki NCDŽ so tudi izpostavili, da je mogoče pri pujskih, ki jih kastrirajo na živo, brez anestezije (uspavanja) in analgezije (protibolečinske terapije), zaznati povišano koncentracijo kortizola, adrenokortikotropnega hormona in laktata, povišana sta tudi srčni utrip in dihanje, kar kaže na stres in bolečino. Pojavijo se tudi spremembe v obnašanju pujskov, denimo zmanjšano sesanje.
Akutna bolečina in stres
»V Sloveniji še vedno večinoma uporabljamo klasično kirurško kastracijo brez anestezije, ki je sicer zakonsko dovoljena pri pujskih, mlajših od sedem dni, kar pa je s stališča dobrega počutja živali nesprejemljivo,« so zapisali v NCDŽ. To je bil eden od argumentov, zakaj so pripravljalci novele zakona o zaščiti živali tovrstno kastracijo v njem prepovedali. Pojasnili so, da kirurška kastracija brez anestezije in analgezije pujskom povzroča akutno bolečino in stres, kar negativno vpliva na njihovo dobrobit. Evropska zakonodaja jo sicer dovoljuje, vendar na ravni EU in v državah članicah potekajo aktivnosti za opuščanje kirurške kastracije prašičev na živo.
»Uporaba anestezije med posegom in analgezije po njem bistveno zmanjšuje bolečino in izboljšuje dobrobit živali. Poleg tega uporaba teh metod prispeva k boljšemu javnemu mnenju o živinoreji in izpolnjuje pričakovanja potrošnikov glede etičnega ravnanja z živalmi. Zato je prepoved izvajanja kastracije brez anestezije in analgezije utemeljena z vidika zagotavljanja višjih standardov dobrobiti živali in upoštevanja sodobnih etičnih norm v kmetijstvu,« so zapisali avtorji novele zakona o zaščiti živali.
Nekonkurenčni položaj slovenskih rejcev
Nevladne organizacije za zaščito živali in mnogi posamezniki so v zavzemanju za prepoved kastracije pujskov brez omamljanja in protibolečinske terapije poudarili, da so prakse, ki povzročajo hudo trpljenje, v sodobnem času zastarele in neetične. Po drugi strani so se rejci in kmetijska združenja uprli absolutni prepovedi kastracije pujskov brez anestezije. Poudarili so, da večina drugih evropskih držav tovrstne prepovedi nima, zaradi česar bi bili slovenski rejci v nekonkurenčnem položaju. »Zaradi skrajno ogrožene panoge bi to pomenilo, da bodo trg zasedli prašiči iz držav članic, ki nimajo nobenih prepovedi,« so opozorili. Lajšanju bolečin pri kastraciji pujskov slovenski rejci sicer ne nasprotujejo, so se pa zavzemali za več elastičnosti. Predlagali so zgolj lokalno anestezijo, to je omrtvičenje mesta posega z analgezijskim pršilom.
Prepoved kastracije do sedem dni starih pujskov brez anestezije in analgezije bo začela veljati 1. januarja 2026. »Če želimo dobro prašičerejski panogi in ohranitvi lokalne pridelave hrane, potem ti roki in te prepovedi zagotovo niso v prid slovenskemu rejcu, so pa seveda v prid trgovskim koncernom za tuje prašičje meso,« je med obravnavo zakona na matičnem odboru državnega zbora izpostavila Gabrijela Salobir iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Dodala je, da na Danskem, kjer je prašičereja izjemno močna, pri kastraciji do sedem dni starih pujskov sicer uporabljajo anestezijo. »Toda danski kmet lahko z 1,5-urnim tečajem in kastracijo pred komisijo desetih pujskov povsem vse opravlja sam – injicira anestezijski preparat in opravi kastracijo. Za to ne potrebuje nobenih storitev, ki so izredno drage,« je dejala Salobirjeva. Njenemu predlogu pa se je uprl Tomo Wankmüller, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije, rekoč: »Smo za uvedbo nadstandarda, za protibolečinsko zaščito, vendar zbornica do nadaljnjega ne bo prestopila meje, da bodo lahko rejci uporabljali narkotike.«
