V četrtek in petek bo v Sloveniji potekal že dvanajsti Dan Afrike. Letos bo posvečen podnebnim spremembam kot eni največjih svetovnih groženj, s katerimi se nobena država ne more soočiti sama. Tokratna konferenca naj bi bila še eno prizorišče razprave o soočanju s podnebnimi spremembami med afriškimi državami ter tamkajšnjimi in evropskimi strokovnjaki. Dan Afrike bo tudi priložnost za vnovično predstavitev slovenske kandidature za nestalno članico varnostnega sveta – do glasovanja v generalni skupščini je še dober mesec in pol – čeprav ta ne bo v ospredju dvodnevnega dogodka, ki se ga bo iz vrst politike, nevladnih organizacij, mislišč in gospodarstva udeležilo več kot 300 udeležencev.
Na pogovore o podnebnih spremembah in nadaljnjih korakih pri zagotavljanju podnebne varnosti prihaja osem afriških zunanjih ministrov (Čada, Gane, Gambije, Komorov, Libije, Malavija, Ruande in Ugande) ter štirje namestniki zunanjih ministrov. Tema podnebnih sprememb je za afriške države, ki jih vse ostrejši vremenski pojavi sušnih obdobij in hudih poplav najbolj prizadevajo, ena najpomembnejših.
Prepričevanje do konca
Visoki politiki iz večinoma podsaharskih držav na Dnevu Afrike ne bodo zgolj podporniki Slovenije glede kandidature za nestalno članstvo v varnostnem svetu za obdobje 2024–2025. Prišli bodo tudi predstavniki držav, za katere si v Mladiki po neuradnih informacijah še želijo, da postanejo podpornice Slovenije. Že to, da predstavniki nekaterih zadržanih afriških držav pridejo v Slovenijo, je po ocenah virov z ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) znamenje, da se jim konferenca zdi zanimiva in da v Sloveniji vidijo potencialno partnerico v varnostnem svetu. Drugi dan konference bo sicer namenjen razpravam o odpornih gospodarstvih in podnebni varnosti ter slovenskemu gospodarskemu sodelovanju z afriškimi državami.
Vsekakor se z Dnevom Afrike lobiranje za podporo afriških držav preveša v sklepno fazo. Večjih potovanj politikov v Afriko maja na ministrstvu ne načrtujejo več, bo pa še naprej slovensko kandidaturo med potovanji po celini predstavljal posebni odposlanec MZEZ Franci But, ki je v teh dneh v Zambiji. Vendar pa si na ministrstvu ne delajo utvar, da je kljub precejšnji neaktivnosti Belorusije zmaga za sedež v varnostnem svetu že dobljena. Po ocenah virov bo diplomacija do konca morala prepričevati afriške države, da Slovenijo njihove težave zanimajo in jo bodo tudi potem, ko država ne bo več članica varnostnega sveta. Če jih bo Slovenija o tem uspela prepričati, potem bi morala dobiti večino glasov afriških držav.
Tretja kandidatka
vse manj verjetna
V iskanju magične številke 129 (toliko držav mora podpreti posamezno kandidatko na volitvah za nestalne članice) bodo najpomembnejši prav afriški glasovi, ocenjujejo viri na MZEZ. Te številke Slovenija še nima zagotovljene. Zato bodo dejavnosti v prihodnjih tednih usmerjene v nadaljnje iskanje afriških glasov, potrditev že dobljenih zagotovil karibskih držav in iskanje še kakšnega glasu med azijskimi državami. Zunanja ministrica Tanja Fajon se denimo odpravlja na srečanje karibskih in srednjeameriških držav v Gvatemalo, v New Yorku pa bo na sedežu svetovne organizacije nagovorila diplomatske predstavnike držav iz posameznih regionalnih skupin. V Azijo pa bo odpotovala po podporo Indonezije in Vietnama.
Viri na MZEZ sicer še naprej previdno pravijo, da so zmerni optimisti glede slovenske kandidature. Po ocenah virov bo Slovenija zagotovo dobila več glasov kot Belorusija. Vprašanje, s katerim se ta čas ubadajo, pa je, ali bi lahko Belorusija zbrala dovolj glasov za tako imenovano blokado manjšine, s katero bi preprečila Sloveniji zadostno večino za izvolitev. Da bi zdaj v igro za mesto iz vzhodnoevropske skupine lahko vstopila kakšna tretja kandidatka, viri na MZEZ ocenjujejo kot vse manj verjetno, saj za iskanje podpore novi igralki ostaja zelo malo časa.
Če Sloveniji denimo ne bi uspelo v prvih nekaj krogih zbrati zadostne večine za izvolitev, dopuščajo možnost, da bi se tretja kandidatka še lahko pojavila. Če se bo to zgodilo, po ocenah virov ta kandidatka zagotovo ne bo članica EU. Največkrat sta se poleg Ukrajine, ki je sicer slovenski kandidaturi že izrekla podporoo, kot možni kandidatki v zadnjem trenutku omenjali Srbija in Azerbajdžan, proti kateremu je Slovenija že klonila v tekmi za nestalno mesto članice varnostnega sveta leta 2011. Takrat je po 16 krogih glasovanja Slovenija umaknila svojo kandidaturo, v naslednjem krogu pa je bil izvoljen Azerbajdžan.
