Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo jutri obravnavala analizo čakajočih v specialističnih ambulantah, ki jo je pripravil nekdanji direktor zavoda Samo Fakin. »V te podatke se doslej nihče ni podrobno poglobil, ne v zdravstvenih zavodih, ne na ministrstvu, ne v ZZZS,« ozadje analize razkriva Fakin.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan bi po Fakinovi oceni lahko z usmerjenim ukrepom hitro odpravil čakalne vrste za prve preglede. Namesto tega je stavil na interventne ukrepe, ki so odpravili vse omejitve pri številu zdravljenj; začasno so plačana vsa, ki so opravljena. »Izvajalci so denar porabili tam, kjer je to najbolj donosno in enostavno. Zato so se čakalne dobe zgolj še podaljševale,« ugotavlja Fakin.

Že lani je bilo jasno, da so posebej ozko grlo javnega zdravstva specialistični pregledi. V štirih od šestih dejavnosti, ki jih je Fakin pri analizi vzel pod drobnogled, je bilo v primerjavi s predpandemskim letom 2019 opravljenih manj pregledov. V kardiologiji jih je bilo 25.000 manj, v revmatologiji 10.000 manj, v ortopediji 8000 manj in v nevrologiji okoli 9000 manj. Izjema sta dermatologija in urologija, kjer je bilo sicer opravljenih več pregledov, a je število čakajočih – tako kot v vseh preostalih naštetih dejavnostih – poraslo.

Na prvi pregled ne bi smeli čakati

V tej analizi je za Fakina najspornejši upad števila prvih pregledov in posledičen porast števila čakajočih pacientk in pacientov. »Čakanja na prvi pregled v zdravstvu ne bi smelo biti. To je etično in moralno sporno, da ne govorim o morebitnih posledicah za pacienta, ki na prvo obravnavo čaka nerazumno dolgo.«

Fakin v tem kontekstu izpostavlja razmerje med številom prvih in kontrolnih pregledov, ki se med posameznimi zavodi zelo razlikuje. Za primerjavo: v nevrološki ambulanti mariborskega kliničnega centra so lani na en prvi pregled opravili 2,3 kontrolnega pregleda, v UKC Ljubljana 1,3, v Splošni bolnišnici Jesenice pa le 0,7 kontrolnega pregleda. Pomemben kazalnik je tudi število vseh pregledov na tim, ki se po posameznih bolnišnicah zelo razlikuje. Največ revmatoloških pregledov na tim so denimo lani opravili v Novem mestu (5591), najmanj v Novi Gorici (1849).

Če bi zdravstvo standardiziralo delo v specialističnih ambulantah in bi bolnišnice svoje delo organizirale tako, da bi povečale število prvih pregledov – ministrstvo pa bi seveda ustrezno finančno podprlo to dodatno delo –, bi čakalne vrste odpravili še v istem letu, je prepričan nekdanji minister za zdravje. »V konkretnem primeru bi to za nekatere ambulante pomenilo le enega do tri dodatne prve preglede na tim na dan,« še doda Fakin. »Odpraviti čakalne dobe torej sploh ne bi bil problem, če bi se tega lotili načrtno in strateško.«

Občutno daljši repi vrst

Interventni ukrepi so sicer veljali le v delu lanskega leta. Poleg tega je zlasti v prvi polovici leta 2022 na delovanje zdravstva še vedno vplivala pandemija covida-19. A nazadovanje se tudi v obdobju, ko bi se morali v zdravstvu vrniti k polnemu delovanju, ni ustavilo. Posebej skrb zbujajoče je daljšanje tako imenovanih repov vrst, v katerih prebivalci tudi uradno čakajo predolgo.

Prvega maja je na prvi pregled nedopustno dolgo čakalo 70.785 bolnikov, to je kar 43 odstotkov več kot na začetku lanskega novembra. V zadnji objavi NIJZ sicer izstopa velik delež predolgo čakajočih na revmatološki (skoraj 85 odstotkov čakajočih), nevrološki (83 odstotkov čakajočih), flebološki (skoraj 72 odstotkov čakajočih) in kardiološki prvi pregled (skoraj 68 odstotkov čakajočih). Med jesenjo in pomladjo – v vmesnem obdobju na NIJZ mesečnih poročil niso objavljali – so se občutno podaljšale tudi povprečne čakalne dobe za preglede. Na nevrološki pregled so bolniki novembra lani povprečno čakali 98 dni, maja letos že 155 dni. Bolniki so dlje tudi v vrsti za prvi revmatološki pregled; nanj so novembra povprečno čakali skoraj mesec manj kot prvega maja letos, ko je povprečna čakalna doba znašala 128 dni.

Zastoji pri prvih pregledih so se pojavljali tudi ob preteklih poskusih krajšanja čakalnih dob. Že leta 2016, ko je bila na čelu zdravstvenega resorja Milojka Kolar Celarc, je morala zdravstvena blagajna bolnišnicam in drugim izvajalcem plačati toliko prvih pregledov in spremljajoče osnovne diagnostike, kolikor so jih opravili. Kljub temu odprava omejitev pri številu pregledov bolnikom ni prinesla hitrejših diagnoz. Ravno nasprotno, število predolgo čakajočih na prve preglede se je strmo povečevalo. Tudi takrat so se, podobno kot v mandatu vlade Roberta Goloba, vrstila opozorila, da bi bilo treba postaviti jasne prioritete in da zgolj usmerjanje dodatnega denarja v zdravstvo ne bo prineslo preobrata na bolje.

Novi obrazi srž problema

Zakaj se problem s prvimi pregledi ponavlja? »Tega si ne znam pojasniti drugače, kot da zdravniki umetno omejujejo dostop,« odgovarja Fakin. »Te možnosti ne morem izključiti.« In zakaj se vlade iz teh zgodb nič ne naučijo in ponavljajo napake? »Neznanje,« je bil oster naš sogovornik. »To je posledica tega, da ministrstvo vedno znova vodijo novi obrazi.«