V Sloveniji je bilo konec avgusta brez osebnega zdravnika 21.446 otrok in mladostnikov, ki so mlajši od 19 let. Število prostih pediatričnih ambulant, ki ne smejo zavračati dodatnih vpisov, naglo upada, je razvidno iz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Prvega septembra je moralo otroke na novo sprejemati 27 odstotkov oziroma 63,5 tima otroških in šolskih dispanzerjev. Leto poprej je to veljalo za 106,5 tima oziroma za slabih 41 odstotkov ekip omenjenih dispanzerjev.
Vse več lukenj v javni mreži
Sočasno se je krčila javna mreža, ki je v osnovnem zdravstvu namenjena oskrbi otrok. Na začetku tega meseca je delovalo 26,2 tima otroških in šolskih dispanzerjev manj kot v enakem obdobju lani (nekateri ne delujejo v polnem obsegu, op. p.). Upad je bil kar desetinski. Dogajanje je povezano predvsem predvsem z upokojevanjem, je razvidno iz podatkov ZZZS, deloma pa tudi s spremembami dejavnosti zdravnikov. Nekateri pediatri so odšli v bolnišnice, družinski zdravniki, ki so prej ponekod zdravili tudi otroke, pa so se preusmerili v delo z odraslimi pacienti. Pričakovanja, da se bodo odpirale dodatne ambulante, so po drugi strani v veliki meri ostajala neuresničena. Na ZZZS so februarja letos v javnem razpisu predvideli dodatnega 6,5 tima otroških in šolskih dispanzerjev, a so do tega tedna oddali le program za 2,5 tima. Rok za ponudbe se sicer izteče s koncem leta.
Da bi zagotovili boljši dostop do otroškega in šolskega zdravnika, bi bilo treba limit za odklanjanje otrok povišati na trenutno slovensko povprečje obremenitev oziroma 2110 glavarinskih količnikov, menijo na ZZZS. Spomnimo, da so prag obremenitev, pri katerem lahko v ambulantah družinske medicine ter v otroških in šolskih dispanzerjih zavrnejo dodatne vpise, oblasti v mandatu vlade Marjana Šarca postavile pri 1895 glavarinskih količnikih na tim. Omenjeni količniki so odvisni od števila in starosti pacientov.
Rešitve na ZZZS vidijo v vpisu večjega števila študentov medicine v specializacijo na področju pediatrije, po njihovi oceni pa bi bilo smiselno hkrati spodbujati zaposlovanje pediatrov v osnovnem zdravstvu. Da se mnogi pediatri po specializaciji raje zaposlujejo v bolnišnicah, so že večkrat izpostavili v zdravstvenih domovih.
Z iskanjem rešitev se mudi
Območja, kjer ni več prostih pediatričnih ambulant, zajemajo že precejšen del države, je razvidno iz podatkov sledilnika Zdravniki. Med obalnimi kraji in Ljubljano, kjer je pediatra vendarle še mogoče izbrati, praktično ni več ambulant, ki bi otroke še opredeljevale. Kar pomeni, da za mnoge med njimi tudi v ambulantah sosednjih občin ni prostora. Na pojasnila ministrstva za zdravje, kako nameravajo ukrepati, še čakamo. Ljubljanska zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore opozarja, da se z iskanjem rešitev v primeru otrok, ki se še razvijajo, posebej mudi. Uvajanje pediatričnih ambulant za neopredeljene, kakršne so že organizirane za odrasle brez zdravnika, po njeni oceni ne bi bilo dobra možnost. »Otroci potrebujejo pediatra, ki jih pozna. To je gotovost, ki bi jo v Sloveniji morali omogočiti,« je poudarila.
