Notranji minister Boštjan Poklukar je že takoj po svojem imenovanju na vodstvo policije naslovil usmeritve in obvezna navodila za prednostno obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj, kar je izpostavil kot enega izmed treh ključnih poudarkov vodenja notranjega ministrstva. Poklukar od policije pričakuje, da bo okrepila aktivnosti za odkrivanje kaznivih dejanj z elementi korupcije na vseh organizacijskih ravneh ter da bo še posebej dejavna pri odkrivanju korupcijskih tveganj pri večjih investicijskih naložbah in javnih naročilih na evropski, državni in lokalni ravni. Do konca marca mora policija organizirati delo kriminalistične policije tako, da bo preiskovanje korupcije strokovno, hitro in učinkovito. Navodila notranjega ministra so zelo splošna, kot v dopisu opaža tudi minister Poklukar, pa prioritetna obravnava korupcije in gospodarskega kriminala izhaja že iz temeljnih usmeritev policije za letošnje leto in za obdobje do leta 2027, ki jih je notranje ministrstvo sprejelo že junija in septembra.
Lani nad desetletnim povprečjem
Ali bo boj proti korupciji zaradi ministrovih dodatnih navodil v kratkem dobil izrazitejši pospešek ali pa je šlo zgolj za populistično napoved, ni hvaležno napovedovati, na generalni policijski upravi pa so nam že ob Poklukarjevi predstavitvi v državnem zboru pojasnili, da je »boj proti korupciji že vsa leta ena izmed njenih prioritetnih nalog, tudi formalno opredeljena tako v nacionalnih strategijah kot v načrtih dela policije«.
Tako je denimo policija lani obravnavala 191 korupcijskih kaznivih dejanj – 92 kaznivih dejanj dajanja podkupnine, 53 kaznivih dejanj jemanja podkupnine, 37 kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril, sedem kaznivih dejanj sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje in dve kaznivi dejanji dajanja daril za nezakonito posredovanje. Lanska bera je bila celo nad desetletnim povprečjem, ki znaša 145 korupcijskih kaznivih dejanj na leto.
Javna naročila, zdravstvo, energetika ...
Zgolj pregled klasičnih oziroma najbolj tipičnih korupcijskih dejanj je sicer le del širše slike sistemske korupcije, saj je mogoče korupcijo zaznati tudi pri drugih kaznivih dejanjih s področja gospodarstva in financ. Gre za kazniva dejanja, pri katerih policisti zaznajo elemente korupcije, širše gledano pa gre za zlorabo položaja ali podobna kazniva dejanja. Čeprav zgolj statistični podatki nikoli ne povedo vsega, je policija lani obravnavala 432 drugih kaznivih dejanj dejanj z elementi korupcije, kar je bistveno več kot v preteklosti. V zadnjih desetih letih so denimo le leta 2018 obravnavali več kot sto tovrstnih kaznivih dejanj, v preostalih letih pa po manj kot 70.
»Skladno s strategijo boja proti korupciji policija posebno pozornost posveča najbolj potencialno korupcijsko izpostavljenim področjem, kot so na primer javna naročila, zdravstvo, energetika, in se dosledno odziva na vsako zaznano anomalijo, ki bi lahko predstavljala kaznivo dejanje. Da je policija na tem področju uspešna in da pri tem ne dela nobenih izjem, kažejo tudi v preteklosti obravnavani številni odmevnejši primeri obravnave kaznivih dejanj korupcije v zdravstvu, bančništvu, energetiki in na drugih izstopajočih področjih, ki so posredno ali neposredno povezana tudi z zagotavljanjem varnosti državljanov Republike Slovenije,« svoje aktivnosti na področju odkrivanja in preiskovanja korupcije opisujejo na generalni policijski upravi.
Slovenija je kljub vsemu lani še nekoliko padla na lestvici indeksa zaznave korupcije. Kot so v poročilu zapisali pri organizaciji Transparency International, Slovenija z indeksom 56 (od 100) ostaja pod povprečjem EU (64) in OECD (67). Raziskava se sicer osredotoča le na zaznavo korupcije, ki pa vendarle lahko pokaže aktualne trende. Med drugim razkriva, da na področju EU najmanj korupcije zaznavajo v severnih državah (najbolje je uvrščena Danska z indeksom 90), največ pa na jugu in predvsem vzhodu EU (na dnu je Madžarska z indeksom 42). Slovenija se giblje v družbi Poljske, Češke in Italije.
