»Nadzor nad dodatnim delom zdravstvenega osebja je neustrezen,« je v analizi dodatnega dela osebja UKC Ljubljana in UKC Maribor ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Trenutno ni učinkovitega sistema za nadzor, je ocenila. Zdravniki nadzorujejo delo svojih kolegov, centralizirane evidence o izdanih soglasjih, podjemnih pogodbah in dopolnilnem delu pa ni.
Zdravstveni delavci so zaradi dodatnega dela pri zasebnikih ali kot zasebniki bolj obremenjeni, kar se lahko odraža v nižji storilnosti v matičnem javnem zavodu, so poudarili v komisiji. S tem se povečuje tudi možnost za napake pri delu s pacienti, so opozorili, niso pa se spuščali v posamične primere popoldanskega prehajanja k drugim delodajalcem.
Tveganje, da bi prevladali zasebni interesi
V UKC Ljubljana so med letoma 2020 in 2023 soglasje za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu izdali 996 zaposlenim, vseh takšnih soglasij pa je bilo 4866. Enemu od zaposlenih so izdali 40 soglasij. V mariborskem kliničnem centru so v enakem obdobju soglasja za delo drugje izdali 339 zaposlenim, skupno jih je bilo 2359. »Rekorder« je posameznik, ki so mu izdali 49 soglasij.
V protikorupcijski komisiji so opozorili tudi na pogosto sklepanja podjemnih pogodb javnih zdravstvenih zavodov z zaposlenimi (v ljubljanskem UKC je bilo teh pogodb 5462, v mariborskem 2288). V protikorupcijski komisiji se sprašujejo o racionalnosti s tem povezanih izdatkov. »Zaradi finančnega učinka, ki ga dodatno delo prinaša zaposlenim, se pojavlja tveganje, da zasebni interesi v obliki izvajanja zasebnih zdravstvenih dejavnosti, podjemnih pogodb ali dopolnilnega dela dobijo prednost pred opravljanjem javne službe in uresničevanjem javnega interesa,« so posvarili. UKC Maribor ob tem nima izdelanega postopkovnika za izdajo soglasij za opravljanje dodatnega dela, so še omenili.
Javnim zdravstvenim zavodom so priporočili periodične nadzore, ki bi jih izvajali zunanji neodvisni izvajalci. »Pristojne nadzorne službe naj redno izvajajo občasne nenapovedane nadzore nad dovoljenji za dopolnilno delo, izdanimi soglasji in sklenjenimi podjemnimi pogodbami,« so še poudarili. Svetovali so jim tudi, naj pregledajo svoje načrte integritete ter dodatno opredelijo tveganja in ukrepe za njihovo obvladovanje. Sklepanje podjemnih pogodb med javnim zdravstvenim zavodom in zdravstvenim delavcem pa naj bo omejeno na izjemne primere, ko je to nujno potrebno in ni druge ustrezne rešitve, so se zavzeli.
Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu naj izda navodila glede sprejetja postopkovnikov za izdajo soglasij za opravljanje dodatnega dela zdravstvenega osebja, so predlagali, ministrstvu za zdravje pa so priporočili uvedbo centraliziranega sistema za spremljanje obremenitev in dela zdravstvenega osebja. Eno od rešitev vidijo še v centralizirani evidenci dovoljenj za dopolnilno delo, izdanih soglasij in sklenjenih podjemnih pogodb zdravstvenih delavcev.
Težave tudi zaradi menjave smeri
Del težav izvira tudi iz ravnanja oblasti, je ocenil ljubljanski zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj. V aktualnem vladnem mandatu so bile nekaj časa denimo plačane vse opravljene storitve, kar je posredno spodbujalo popoldansko prehajanje osebja iz javnih zavodov k drugim delodajalcem. Letos pa je bila sprejeta novela zakona o zdravstveni dejavnosti, ki močno omejuje delo zaposlenih zunaj matičnega zavoda, je spomnil. Tudi sicer bi morali prihodnost slovenskega zdravstva načrtovati na daljši rok, je prepričan Sušelj, ki je tudi nekdanji generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. »Imeti bi morali vizijo, ki bi bila družbeno sprejeta. Izvajati bi jo morali ne glede na to, kdo je v nekem trenutku v vladi,« je ocenil.
