Vodja posvetovalne skupine pri NIJZ je že septembra pozval ljudi, naj si v prihajajočih tednih zopet nadenejo masko v zaprtih javnih prostorih in javnem prevozu. »Tisti, ki imate moč, bodite zgled in pokažite, da se znamo držati priporočil,« je sporočil epidemiolog Mario Fafangel.
Kako se tisti, ki imajo moč in naj bi bili zgled, držijo Fafanglovih priporočil, je bilo razvidno na nedavnih pogajanjih ministrstva za zdravje in sindikata Fides. Ekipa ministra Danijela Bešiča Loredana je za mizo sedela brez zaščitnih mask, zdravniki so bili dosledno zamaskirani. Tudi v slovenskem vsakdanu so razmere podobne. Razen v zdravstvu zaščitno masko nosijo le redki, ne glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in na okoliščino, da smo po številu tedenskih okužb s koronavirusom ta čas drugi v Evropi.
Kako se znebiti maske?
Na Daljnem vzhodu so razmere drugačne. Maske so na Japonskem nosili že pred pandemijo covida-19. Alergiki so se z njo zaščitili pred cvetnim prahom. Kdor je imel respiratorno obolenje, je z masko ščitil druge pred okužbo. Med pandemijo covida-19 so si masko tam nadeli vsi, čeprav njena uporaba ni bila nikoli zakonsko zaukazana. Maske so (p)ostale del japonskega vsakdana. Nedavna raziskava je pokazala, da bo polovica Japoncev tudi v prihodnje nosila masko, ne glede na priporočila in pravila, je poročal The Economist.
Japonska medijska osebnost in vizažistka Zawachin je postala znana s svojimi modnimi maskami. Danes svojim sledilcem svetuje, kako odložiti zaščitno masko. »Potrebujete veliko poguma, da jo takoj snamete,« opozarja Zawachin. Projekta se je bolje lotiti postopno. Najprej poskusite preživeti nekaj dni z masko pod nosom, nato jo premaknite pod ustnice in nazadnje pod brado. Sčasoma, pravi Zawachin, se boste brez maske počutili povsem normalno.
Najmanj smrti imeli
brez zapor in zapovedi
Ameriškega kardiologa in publicista Erica Topola, enega izmed najdejavnejših razlagalcev covida na družbenih omrežjih, je novica spodbudila h globljemu vpogledu v to, kaj je skrivnost japonskega uspeha v boju s pandemijo. Če izvzamemo Kitajsko, ki vodi izjemno strogo politiko ničelnega covida, ima Japonska najmanj smrti na prebivalce zaradi covida. Japonski uspeh je izjemen tudi zato, ker ni vlada nikdar ustavljala javnega življenja, prav tako ni uvajala strogih omejevalnih ukrepov.
Eric Topol je na svojem blogu Ground Truths naredil statistično primerjavo o poteku in posledicah pandemije covida-19 na Japonskem in v ZDA. V Dnevniku smo po njegovem vzoru naredili primerjavo s Slovenijo.
Poleg mask, ki jih je japonska vlada že zgodaj razdelila prebivalstvu, je omejevanje širjenja virusa sars-cov-2 že od spomladi 2020 temeljilo na ozaveščanju javnosti, kako preprečiti množično širjenje okužb. Oblast je svetovala ljudem, naj se izogibajo zaprtim prostorom s slabim prezračevanjem, gneči in družabnim dogodkom, na katerih ni mogoče vzdrževati varnostne razdalje.
Trikrat bolje precepljeni s poživitvenim odmerkom
Osnovno cepljenje proti covidu-19 je prejelo 82,5 odstotka japonskega prebivalstva, v Sloveniji je delež 58-odstoten. Še večji je razkorak pri poživitvenih odmerkih. Medtem ko so na Japonskem razdelili že skoraj 94 poživitvenih odmerkov na 100 prebivalcev, so jih v Sloveniji razdelili 33. Na svetu je bilo opravljenih že več neodvisnih študij, ki dokazujejo učinkovitost poživitvenih odmerkov pri reševanju življenj kronično bolnih in starejših od 65 let, opozarja Topol.
Ključni dejavnik tveganja smrti zaradi covida je starost. Več kot 90 odstotkov umrlih v Sloveniji je bilo starih 65 let ali več. Slovenija sodi med države z nadpovprečno staro populacijo; 21 odstotkov prebivalstva je starejših od 65 let. Japonci so še starejši, tam je kar četrtina prebivalcev starih 65 let ali več. Kljub temu je na Japonskem umrlo le 45.533 okuženih. Po podatkih NIJZ je v Sloveniji v istem obdobju umrlo 8315 oseb, pri katerih je bila okužba s sars-cov-2 potrjena v 28 dneh pred smrtjo. To pomeni, da je na Japonskem umrlo 365 okuženih na milijon prebivalcev, v Sloveniji pa 3946 oziroma skoraj 11-krat več.
Podobno kot Slovenija so tudi Združene države Amerike slabo zaščitile svoje prebivalstvo. Topol opozarja, da japonsko zgodbo o uspehu najbolje pojasni model švicarskega sira profesorja Iana MacKaya. Gre za preplet več dejavnikov: vsesplošne uporabe zaščitnih mask, dosledne komunikacije na podlagi dokazljivih podatkov, posvečanja pozornosti prezračevanju in kakovosti zraka ter visokega deleža precepljenosti s poživitvenimi odmerki cepiv. Topol je izpostavil še Pfizerjevo zdravilo paxlovid, ki za več kot 90 odstotkov zmanjša tveganje smrti po okužbi s koronavirusom. V Sloveniji je to zdravilo na voljo šele dober mesec dni.
